Ta teden novi pogovori o volilnem zakonu BiH, razplet ali še globlja kriza?

SARAJEVO, (Patria) – Nov krog pogovorov/pogajanj o volilnem zakonu BiH in omejenih ustavnih spremembah naj bi potekal ta teden.

Po obisku namestnika pomočnika državnega sekretarja ZDA Gabriela Escobarja prejšnji teden, ki je imel vrsto sestankov z uradniki in pozval k odblokadi državnih institucij, se pričakuje prihod posebnega ameriškega odposlanca za volilno reformo Matthewa Palmerja in Angeline Eichhorst, direktorice pri Evropski službi za zunanje zadeve, ki sta imela v Sarajevu konec novembra in začetek decembra intenzivne pogovore s političnimi predstavniki oblasti in opozicije o volilnem zakonu, vendar do dogovora ni prišlo.

Glede na vse bolj zapleteno politično situacijo, ki so jo dodatno okrepili sprejeti sklepi v NSRS, se je spremenil tudi odnos drugih političnih akterjev, ki sodelujejo v teh pogovorih.

Iz SDP so pustili možnost prekinitve nadaljnjih pogovorov o spremembah volilnega zakona.

»Želimo biti popolnoma jasni, če bo izostala jasna in odločna reakcija mednarodne skupnosti proti tistim, ki so nedvoumno začeli rušiti ustavni red, ozemeljsko celovitost in Daytonski sporazum, bo predsedstvo SDP na svoji seji sredi tedna sprejelo odločitev o svojem nadaljnjem sodelovanju oziroma izostanku iz pogajanj. Govoriti o volilnem zakonu v situaciji, ko je nedvoumen napad na institucije Bosne in Hercegovine, pomeni dodatno kupovanje časa secesionistom in odvračanje pozornosti od resničnih problemov, na katere moramo ponuditi odgovore,« so povedali iz SDP BiH.

Iz SDA prav tako zahtevajo odločnejšo reakcijo mednarodne skupnosti po zadnjih dogodkih v NSRS, pa tudi, naj stranke prenehajo izenačevati vse strani in jasno identificirajo krivca. Iz SDA niso navedli, ali razmišljajo o bojkotu vseh nadaljnjih pogovorov o volilnem zakonu BiH.

Modro molči tudi predsednik HDZ BiH Dragan Čović, ki je tujcem postavil svoj zamišljeni rok za spremembe volilnega zakona, to je konec tega leta. Vendar je Čović bolj nagnjen k trditvi, da volitev ne bo mogoče izvesti, in kot scenarij omenja »mostarizacijo BiH«, če ne bo sprememb.

Drugi problem je zagotovo tudi proračun za leto 2021, ki ni bil sprejet, roki za pripravo proračuna za leto 2022 pa so že prekoračeni. Če ostane pri začasnem financiranju, denarja za volitve ne bo.

V tem trenutku je potrebna odločna in enotna reakcija mednarodne skupnosti, ki bo bodisi rešila problem bodisi dodatno poglobila delitve in še bolj potisnila BiH v krizo, največjo po vojni 92-95.