Tukaj je vse mogoče, le ko se zlate roke združijo!

Napisal: Muamer Bandić

Trenutna Trojkina milnica z Dodikom in Čovićem do kosti razgalja bistvo tega kleptokratskega sistema, v katerem represivni aparat države in zakoni obstajajo samo za reveže in izključno veljajo zanje, medtem ko si »gospodarji« in »hadžije« delajo, kar hočejo in kako hočejo, brez kakršnih koli posledic. Moja generacija je živela v različnih političnih, ideoloških sistemih, preživela je vojno in povojno obdobje, vendar je težko najti trenutek v zgodovini, ko smo živeli v bolj nepravični družbi od te današnje.

In ker je danes v ospredju to, kaj nam počne Dodik, oni pa mu to »kao« ne dovolijo, javnost spregleda Dodikovo matrico kleptokracije, posilstva predpisov in pravne negotovosti, ki se dogaja v Kantonu Sarajevo. Vse je enako kot na državni ravni, le da ni Dodika in Čovića, da bi se lokalne »hadžije« preko njiju »prale«. Politična korupcija, nameščanje razpisov in strankarsko zaposlovanje cvetijo, medtem ko se kantonalna infrastruktura in javne storitve hitro rušijo. Politična korupcija je uničila in razvrednotila tudi vlogo Skupščine Kantona Sarajevo kot korektiva izvršilne oblasti.

Zakonodajna oblast je hrbtenica institucionalnega sistema – njena naloga je, da s sprejemanjem zakonov in normativnih aktov izboljša družbene odnose, odgovori na potrebe državljanov in sledi dinamiki razvoja družbe. Program dela Skupščine kot temeljni planski dokument bi moral biti smernica za vse zakonodajne procese in jamstvo preglednosti, učinkovitosti in zakonitosti.

Ko Skupščina ne spoštuje lastnih splošnih aktov, ko se ne drži postopkov in rokov za sprejemanje zakonov in strategij, se ruši njena temeljna funkcija. Nepoštevanje usklajenosti dela Skupščine z njenim sprejetim programom dela za leto 2025, pa tudi zamude pri sprejemanju ključnih zakonskih aktov, kažejo na popolno nesposobnost načrtovanja in organizacije dela znotraj vladajoče večine. In prav to je najjasnejši pokazatelj destruktivnega, zunajinstitucionalnega delovanja te oktroirane, kleptomanske oblasti.

Čeprav je Program dela predvideval sprejetje ključnih zakonov in strategij ter natančno določil roke, je Skupščina te obveznosti zanemarila in v predpisanih rokih ni obravnavala niti sprejela naslednjih zakonov in strategij:
1. Amandmaji na Ustavo Kantona Sarajevo – rok: april
2. Zakon o Vladi Kantona Sarajevo (Osnutek) – rok: april
3. Zakon o komunalni policiji (Predlog) – rok: marec
4. Zakon o nabavljanju, posedovanju in nošenju orožja in streliva v Kantonu Sarajevo (Osnutek) – Rok: april
5. Zakon o prekrških zoper javni red in mir v Kantonu Sarajevo (Osnutek) – rok: april
6. Zakon o predšolski vzgoji in izobraževanju (Osnutek) – rok: april
7. Zakon o dualnem izobraževanju (Osnutek) – rok: april
8. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti (Predlog) – rok: april
9. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Osnutek) – rok: marec
10. Strategija za mlade za obdobje 2024.–2030. (Predlog) – rok: april
11. Strategija razvoja visokega šolstva (Osnutek) – rok: april

Problem je, da kleptomanska koalicija na oblasti ne uporablja mehanizma večine za izboljšanje standarda državljanov, temveč za zagotovitev politične prevlade in nadzora nad institucijami ter za poplačilo svojega ozkega kroga strankarskih prvakov, njihovih sorodnikov in izbranih prijateljev. V tem procesu zakoni niso sprejeti, strategije niso sprejete, obljubljene reforme pa ostanejo le floskule iz predvolilnih kampanj. Tisto, kar je sprejeto, pa ni sprejeto na podlagi razvojnih programov ali potreb državljanov, temveč zato, da bi se zaključila dela ozkih interesnih skupin, povezanih s strankarskimi oligarhijami.

Neizpolnjevanje programskih ciljev s strani aktualnih oblasti v Kantonu Sarajevo ni zgolj administrativna napaka, temveč je očiten primer in ogledalo dosedanjega dela in političnega delovanja strank Trojke. Sploh ni pomembno, ali gre za državno, entitetno ali kantonalno raven, ta politična garnitura kleptomanov nadaljuje s prakso kršenja pravnih norm, definiranih z zakoni in drugimi pravnimi akti, zlorabo mehanizma večinskega odločanja.

Pravna država temelji na spoštovanju zakonov in sprejetih programov. In to je najpomembnejši evropski standard, zaradi katerega je Evropska unija danes to, kar je. In to prav zaradi pravne varnosti, ki jo takšna politična kultura zagotavlja družbi, ki se v takem okviru nemoteno razvija.

V primeru Kantona Sarajevo pisana pravila ostanejo le mrtva črka na papirju v trenutku, ko se skozi različne osebne posle in dogovore najde 18 zlatih rok, ki bodo v skladu s strankarsko direktivo poteptale vse pisne predpise, celo sprejele odločitve v nasprotju z zakoni in sprejetimi programi. Torej, tukaj je vse mogoče, le ko se zlate roke združijo!

Večina 18 poslancev s soglasjem strankarskih voditeljev tako postane instrument za pravno nasilje nad celotno družbo, v kateri se normativni akti, sprejeti v Programu dela, preprosto ignorirajo brez kakršnih koli posledic. To ni le kršitev političnega dogovora z državljani, ki so jim izkazali zaupanje, temveč bistveno rušenje temeljev pravne države, rušenje institucij in rušenje samega bistva moderne politične skupnosti.

V družbi, kjer je dovolj najti 18 plačanih rok za sprejetje odločitve v nasprotju s pravnimi normami, pravna varnost postane iluzija. V takšni družbi državljani ostanejo brez zagotovil, da bodo zakoni, ki urejajo njihove pravice in obveznosti, sprejeti in uporabljeni pravočasno. In edina logična posledica in produkt takšnega sistema in načina dela sta temačna politična mafijca, kot sta Milorad Dodik in Dragan Čović.

Ko postane mogoče, da se zakoni lahko poteptajo s preprostim odkupom rok v kantonalni skupščini, to ni več demokratični red, temveč izrugovanje demokracije. Pravna negotovost, pomanjkanje odgovornosti in nespoštovanje lastnih programskih obveznosti neposredno rušijo zaupanje v institucije, ustvarjajo kaos in brezup pri državljanih.

In tu se moramo prenehati spraševati, kako je mogoče, da Milorad Dodik počne to, kar počne, ko se enak proces odvija v institucijah Kantona Sarajevo. Načela so ista, le »taldžije« (posredniki pri poslih) so drugačni in imajo malo več težav pri usklajevanju glede delitve »tala« (provizije).

Ko oblast ne spoštuje svojih načrtov, državljani ne smejo imeti iluzije, da bo spoštovala njihove pravice ali se ukvarjala z njihovimi potrebami. Danes je to jasno vsakomur, ki živi v Bosni in Hercegovini, in eden ključnih razlogov, zakaj ljudje odhajajo od tod.

Povsem logična posledica takšnega kleptomanskega načina dela je danes Vlada Kantona Sarajevo, kompromitirana s kazenskimi postopki zoper ministre in direktorje javnih podjetij. Državljani so pričakovali boj proti korupciji, učinkovitejšo upravo in pospešen razvoj, dobili pa so uničene institucije in afere, ki so paralizirale delo tako izvršilne kot zakonodajne oblasti na vseh ravneh.

Izkazalo se je, da jim je bil »podtaknjen« poceni in nekakovosten proizvod, vendar z močnim ameriškim marketingom. Zato se ne čudite, da je naš današnji življenjski standard skladen s kakovostjo izdelka, ki ste ga kupili na volitvah. Naslednjič izberite pametneje!