Odprto pismo županu Prijedora Slobodanu Javorju: Zahtevamo, da se 20. jul razglasi za dan žalosti v Prijedoru!

(Patria) - Inštitut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) je poslal odprto pismo županu Prijedora Slobodanu Javorju, v katerem od njega zahteva, da končno pokaže vsaj kanček človečnosti in razglasi 20. julij za dan žalosti na območju Prijedora za civilne žrtve, ki so zdaj le še točke v času in prostoru, kjer je zločinska roka uresničila svoje namere.

Dne 20. julija 2025 bo opravljena skupna dženaza za sedem identificiranih prijedorskih žrtev.

"Spet imate priložnost na ta pomemben dan za kulturo spomina, za žrtve in s tem tudi za boljši Prijedor poslati sporočila miru, strpnosti in opomina iz Prijedora, sporočilo, s katerim boste izkazali spoštovanje do žrtev genocida. Prekinite anticivilizacijsko tradicijo občinskih oblasti Prijedora, ki še nikoli niso javno priznale dejanj takratnih oblasti in izrazile kesanja za trpljenje, skozi katerega so šle na tisoče Bošnjakov in Hrvatov, ter ponudile roko sprave in kesanja.

Vabimo vas, da prispevate k skupni prihodnosti Prijedora na podlagi resnice in pravice, na podlagi priznanja in kesanja za zločin, ter s tem tudi k skupni prihodnosti države Bosne in Hercegovine.

Mi nadaljujemo mednarodno kampanjo, da se žrtvam genocida v Prijedoru omogoči dostojanstven spomin in obeleževanje, ter postavitev ustreznega spomenika, kot opomina na grozote genocida. V sodelovanju z ameriškimi in kanadskimi organi in organizacijami za zaščito človekovih pravic in svoboščin še naprej delamo, da bi žrtve genocida v Prijedoru dobile pravico, da se razvpita koncentracijska taborišča označijo kot spominska grobišča Bošnjakov in Hrvatov v Prijedoru, ter da 31. maj postane trajni datumski označevalec prijedorskih belih trak in da se 20. julij trajno razglasi za dan žalosti v mestu Prijedor.

Kultura spomina ne pomeni le spominjanja na genocid, ampak tudi aktivni boj proti zanikovalcem genocida, proti poveličevanju obsojenih vojnih zločincev, prekrajanju zgodovinskih, sodnih in znanstveno-raziskovalnih dejstev, ki naj bi namesto zanikanja bila pot katarze in iskanja odpuščanja od žrtve.

Vi, župan, lahko daste svoj osebni prispevek, pa tudi prispevek mestnega sveta k institucionalizaciji kulture spomina. Civilizacijska obveza in človeška potreba je prispevati k razvoju kulture spomina na žrtve genocida. Zdaj imate spet priložnost za to," je navedeno v pismu.