Odprto pismo Čoviću: BiH mora pomagati zaščito žensk na Hrvaškem – človeško življenje nima cene

Saša Magazinović, poslanec v Predstavniškem domu Parlamenta BiH, je poslal odprto pismo Draganu Čoviću, predsedujočemu Predsedstvu BiH, glede tega, kako mora BiH pomagati pri zaščiti žensk na Hrvaškem – človeško življenje nima cene.

- Verjamem, da spremljate razmere v sosednji in prijateljski Republiki Hrvaški, zlasti glede težav z ratifikacijo Istanbulske konvencije – Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Kot veste, je Bosna in Hercegovina pred 4 leti ratificirala to konvencijo, naše institucije pa so na tem področju storile zelo pomembne korake. Zato menim, da smo v duhu dobrososedskih in prijateljskih odnosov dolžni nuditi strokovno in tehnično pomoč Republiki Hrvaški, da bi jim pomagali najti notranji konsenz, ki bo vodil k ratifikaciji te izjemno pomembne konvencije.

Kot član Komisije za uresničevanje enakosti spolov Predstavniškega doma PSBiH ter član Odbora za enakost in nediskriminacijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope so me globoko pretresle slike protestov, kjer so državljanke in državljani Republike Hrvaške zahtevali, da se z ratifikacijo konvencije naredi korak naprej k zaščiti deklic in žensk, tako kot je bilo storjeno v Bosni in Hercegovini pred 4 leti.

Neverjeten in začudenj vzbujajoč je odpor določenih krogov v hrvaški družbi, pa tudi nerazumevanje in strah pred izvajanjem konvencije. Menim, da moramo mi, ki smo uspešno in brez težav opravili postopek ratifikacije, nuditi podporo sosedom, da bi dosegli evropske standarde pri zaščiti človekovih pravic. Že samo podatek, da je bilo v zadnjih 10 letih na Hrvaškem zaradi družinskega nasilja ubitih več kot 300 žensk, nas k temu zavezuje.

Zato Vas prosim, da redno in pogosto komunikacijo Predsedstva BiH, še posebej pa Vas osebno z državno elito Republike Hrvaške, izkoristite za pogovor o tej temi in jim konkretno pomagate. Naša obveznost je, da sprejmemo državljanke in državljane Republike Hrvaške v tem občutljivem trenutku za hrvaško družbo in s svojim zgledom pokažemo, da je lahko bolje. Menim, da bi Vaše sporočilo Vladi RH, Saboru, pa tudi Predsednici, da morajo slišati glas ogroženih, pa tudi glas protestnikov in se začeti ukvarjati z reševanjem problemov državljanov Hrvaške, namesto da se ukvarjajo s globalnimi problemi in problemi v regiji, imelo velik učinek in korist tako za državo kot za državljane naše sosednje države.

Ideološke in verske argumente za zavrnitev te konvencije je odveč komentirati. Dovolj je pogledati le seznam držav, ki so že zaključile ratifikacijo, in jasno bo, da takšna vrsta argumentov ne drži. Nasprotovanje zaradi „visoke cene stroškov izvajanja konvencije“, ki se pojavlja na Hrvaškem, sem nedavno slišal tudi v Ukrajini, kjer sem v ekipi Sveta Evrope delal na zagovarjanju večjega angažmaja države v boju proti nasilju v družini, med drugim tudi z ratifikacijo in uporabo Istanbulske konvencije. Vladi Ukrajine in Hrvaške morata spoznati, da človeško življenje nima cene. Menim, da bi takšno sporočilo v imenu Predsedstva BiH in v Vašem osebnem imenu bilo v pomoč.

Predlagam, da se s političnimi partnerji v oblasti dogovorite o paketu tehnične in strokovne podpore Republiki Hrvaški ter da Ministrstvo za človekove pravice in begunce BiH in Agencijo za enakost spolov BiH, ob upoštevanju njunih rezultatov dela, zadolžite za nosilca teh aktivnosti. Prepričan sem, da Vam bodo institucije Republike Hrvaške, pa tudi hrvaški narod, hvaležni za ta angažma.

Verjamem, da lahko veliko pomoč nudi tudi bosanskohercegovski predstavnik v Saboru RH dr. Božo Ljubić, ki je predsedoval Predstavniškemu domu Parlamenta BiH, ko je bila Istanbulska konvencija ratificirana, in je skupaj z nami glasoval „za“. Spominjam Vas, da je takrat tudi Dom narodov Parlamenta BiH, čigar predsednik ste bili, prav tako ratificiral konvencijo in to soglasno.

Na koncu je predsednica Hrvaške večkrat govorila o potrebi po emancipaciji Bosne in Hercegovine in ponujala pomoč v tej smeri. Zdaj, ko je potrebna nekakšna emancipacija dela hrvaške družbe, Vi in druga dva člana Predsedstva nimate pravice, da ne pomagate našim sosedom narediti korak naprej v boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, največji po letu 1979, ko je začela veljati Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk – navaja se v pismu.