Odprta šola v skupnosti – realna rešitev za družbo v BiH

Piše: Edina Malkić, direktorica Mednarodnega združenja „Interaktivne odprte šole“ Tuzla

Pred začetkom vsakega šolskega leta se v javnosti vedno ponavlja vprašanje kakovosti izobraževanja in kako bi se to izobraževanje lahko izboljšalo. Še vedno premalo poznan pojem v širši javnosti so odprte šole v skupnosti, ki jih zagovarjamo v tem besedilu.

Kaj pa to pomeni v praksi? Šola mora biti akter v življenju skupnosti. Ali je to opazovanje okolice brez posebne reakcije ali aktiven prispevek k krepitvi skupnosti?

Življenje v družbi BiH je vsekakor zapleteno in zahteva ustrezen odnos oziroma vedenje. Po drugi strani pa je življenje v globalni skupnosti zapleteno in je lahko vir frustracij in neprilagojenosti. Če šola ne more podpreti učencev, da bi bili pripravljeni soočiti se z izzivi iskanja zaposlitve, vzpostavljanja in ohranjanja kakovostnih družinskih odnosov, socialne mreže stikov, proaktivnega delovanja v skupnosti, kjer živimo, snalaženja v življenjskih situacijah, o katerih nas nihče ne uči – ko izgubimo drago osebo, kako se soočiti s smrtjo v družini, kako vzgajati otroka, kako se obnašati v skrajnih ogrožajočih situacijah, takrat govorimo o zgrešeni vlogi šole kot varnega mesta za učenje, socializacijo in vzgojo. To je edino mesto, kjer lahko otroci ob pedagoško varnem okolju in strokovnem osebju doživijo izkušnje ter opredelijo čustva, stališča in vedenje za prihodnje življenje. Zato Mednarodno združenje „Interaktivne odprte šole“ Tuzla (MIOS) predlaga drugačno šolo, odprto šolo v skupnosti, ki ima kapacitete in mehanizme za odgovor na raznolike potrebe otrok in njihovih staršev, pa tudi skupnosti.

Demokratizacija izobraževanja

Postavlja se vprašanje, kako lahko skupnost pomaga. Kolikor ima beseda demokracija v naši družbi slab ali kaotičen prizvok, je ta vrednota skupaj z drugimi vrednotami, kot so inkluzivnost, raznolikost, odprtost in druge, vodilna pri odpiranju šole do skupnosti oziroma do življenja in realnosti. Nenehen je spopad med šolskim življenjem in tem, kar se tam otroci učijo, ter tistim, kar lahko otroci uporabijo v življenju. Večno vprašanje, s katerim se osebno soočam, in verjamem, da tudi drugi, je, zakaj in kako mi bo to pomagalo v življenju?

Odprta šola v skupnosti se odlikuje po bogatejšem šolskem življenju v smislu učnega procesa in učenja zunaj šolske stavbe in dvorišča, povezav z zunanjimi sodelavci, dela in sodelovanja s starši, sodelovanja z lokalno skupnostjo kot formalnimi in neformalnimi skupinami v skupnosti. Odprto šolo v skupnosti zaznamuje močno vodstvo, ki poudarja ali posveča pozornost perečim vprašanjem v skupnosti, vprašanjem nujnosti podpore starševstvu, brezposelnosti, vprašanjem zdravja ali varnosti, vse skozi prizmo otrok. Vendar pa je kvalitativna razlika v spodbujanju konkretnih in smotrnih akcij, samostojno ali preko partnerstva z zunanjimi akterji, ki pomagajo pri reševanju problemov, kot na primer problem plazu in kaj se lahko naredi za zmanjšanje tveganja plazu za prihodnje generacije, vprašanje trajnostnih virov energije ali fizične in socialne ogroženosti otroka in družine.

To nas vodi do drugega pomembnega vidika, to je smotrnega partnerstva, saj se odprta šola v skupnosti ne sme sama soočati s kompleksnimi problemi učencev. Vprašanja izven pristojnosti in kompetenc šole zagotovo rešujejo partnerji od zunaj, vendar je kvalitativna razlika v skupnem delovanju, deljenju skrbi in vizije rešitev, dogovoru o odgovornostih.

Proces učenja v odprti šoli v skupnosti je lociran tudi v skupnosti. Otroci imajo priložnost učiti se iz izkušenj, različnih socialnih, raziskovalnih situacij in z refleksijo usvojiti naučeno ter ga uporabiti kot kompetenco in vrednoto za življenje.

Aktivnost učencev

Odprta šola v skupnosti je pripravljena na inovacije, preizkušanje različnih pristopov in odstopanje od ustaljenih vzorcev izvajanja učnega procesa. Govorimo o vključevanju otrok v realne situacije, kot so priprave in delo z brezposelnimi mladimi v skupnosti ali striženje nepokretnih in starih članov lokalne skupnosti, ali sprožanje dialoga o zlorabi drog v skupnosti, kjer vsi o tem vedo, opazijo, a se odločijo, da ne bodo reagirali, ali skrb in urejanje narodnih kulturnih spomenikov, ki postajajo počasi del zasebnega dvorišča in s tem okras v zasebni lasti. Z opazovanjem teh situacij otroci angažirajo vsa čutila, več miselnih procesov, ustvari se več nevronskih povezav, s tem pa je kvaliteta znanja dolgotrajnejša in bolj funkcionalna.

Starši v odprti šoli so visoko cenjeni partnerji, ki jih povprašajo o različnih vidikih šolskega življenja, kot npr. razumevanje starševske vloge kot partnerja in kot vira kompetenc v učnem procesu, pri spodbujanju in vodenju pobud, pomembnih za otroke in šolo, pri ustvarjanju spodbudnega okolja doma za učenje. Kvalitativna razlika je v tem, da pri delu izhajamo iz perspektive staršev in njihovih potreb, ne iz tega, kar mislimo, da potrebujejo.

Nadalje, pomembne značilnosti so socialna inkluzija, odprta šolska klima, smotrni programi prostovoljstva v šoli in skupnosti, krepitev lokalne skupnosti, kot področja, pomembna za delovanje odprte šole in pridobitev celovite slike, kaj odprta šola pomeni.

Realnost odprte šole

Ideja odprte šole je realna. Vendar pa naše izkušnje kažejo, da so potrebna vsaj štiri leta, da na ravni šole naredimo spremembo in zgradimo prakso, ki lahko v naslednjih dveh do štirih letih postane trajnosten način delovanja šole. Tako govorimo o šestih do osmih letih dela na razvoju šole in delu na tem procesu. Poudarjam proces! Na žalost se sprememba ne more zgoditi čez noč ali v kratkem času, saj resnično zahteva iskreno in poglobljeno razmišljanje o vlogi, ki jo ima vsaka šola za svoje učence in svojo skupnost. Zato v MIOS-u ne primerjamo šol. Kvalitativna področja, ki sem jih zgoraj opisala kot vodstvo, partnerstvo, prostovoljstvo, klima, so enaka in vsaka šola jih uporablja in gre skozi enak proces, vendar so rezultati vedno različni, celo med dvema šolama, ki sta v neposredni bližini. To je tudi ena lepota koncepta, saj daje šoli priložnost, da je unikatna, ne glede na enaka izhodišča, tako kot nenehno slišimo, da so otroci različni in unikatne človeške narave.

MIOS je zgradil vrsto podpornih programov za šole, ki želijo začeti in delati na tem procesu transformacije, ki se izvaja skozi izobraževanje, svetovanje, mreženje. Naš pristop je prav tako različen, kot je različen tudi partner na drugi strani, oziroma šola.