Otočje St Kilda je cilj biologov in pustolovcev: Ne boste ga videli nikjer drugje na svetu

(Patria) - Predstavljajte si, da živite na razmeroma majhnem otoku, do najbližje kopne (mimogrede, spet otoka) pa vas loči kar 64 kilometrov.

Ena stvar je gotovo - dobro bi se odpočili, a vam bi takšno življenje v nekem trenutku verjetno postalo dolgočasno.

Škotsko otočje St Kilda je oddaljeno že omenjenih 64 kilometrov od otočja Hebride. Izvor imena še vedno ni jasen, saj kljub trudu nihče ni uspel najti svetnika, ki bi se imenoval Kilda, zato gre verjetno za napačno tolmačenje pomorščakov, ki so naziv Kilda prenesli naprej v 17. stoletju.

Najbolj znan in največji otok je Hirta, ki se ponaša tudi z najvišjimi pečinami v celotnem Združenem kraljestvu. Poleg Hirte so večji otoki Soay in Boreray, tu pa je še nekaj manjših otokov.

Temperature so vse prej kot prijetne, zato življenje tukaj res ni bilo lahko - od povprečnih 5 stopinj januarja do 12 julija. Ciniki bi sklepali, da vsaj ne potrebujete veliko različnih oblačil.

Otoki imajo tudi velik zgodovinski pomen. Čeprav se njihova naseljenost prvič omenja v srednjem veku, je na otokih življenje obstajalo že veliko prej, čemur v prid govorijo tudi bivališča iz prazgodovine.

Kljub temu, da je bilo otočje nekoč naseljeno, nikoli ni štelo več kot 180 duš, po sredini 19. stoletja pa je število padlo celo pod 100.

Zanimivo pa je, da se je konec 19. stoletja močno razvil turizem (seveda, ne niti približno kot današnji množični), turisti pa so prihajali vse do 1. svetovne vojne, v kateri je otočje tudi deloma utrpelo.

Po tem se ni nikoli več opomoglo, ko govorimo o prebivalstvu, saj je v dvajsetih letih prišlo tudi do epidemije gripe, ki je desetkala prebivalstvo.

Na koncu je število padlo na vsega 36 prebivalcev, leta 1930 pa je bila celotna populacija evakuirana. Danes otok naseljuje le vojska, poleti pa na raziskovanje prihajajo različni znanstveniki in biologi, zaradi nekaterih posebnih živalskih vrst, ki naseljujejo otoke.

Ko omenjamo te živalske vrste, v prvi vrsti mislimo na atlantika, pa tudi na bluno, burnjaka in velikega pomornika. Prav tako na nekaterih otokih še vedno živijo redke vrste ovac, leta 1986 pa je bilo otočje zasluženo vpisano tudi na Unescov seznam svetovne dediščine, piše Punkufer.hr.