Odkrita nova vrsta majhne hobotnice, ki se prilega dlani

(Patria) - Znanstveniki so na dnu oceana blizu Galapaških otokov odkrili novo, majhno vrsto hobotnice modre barve, ki se prilega dlani.

To je rezultat raziskave, ki so jo izvedli s pomočjo podmornice na daljinsko upravljanje, je sporočila fundacija Charles Darwin.

Nova vrsta hobotnice je bila najdena približno 1.800 metrov pod morsko gladino.

Strokovnjakinja za hobotnice Janet Voight iz Naravoslovnega muzeja v Chicagu pravi, da je takoj vedela, da gre za nekaj izjemnega, čeprav je imela sprva na voljo le fotografije, kasneje pa še konzerviran primerek.

Voight je navedla, da je najbližja znana sorodna vrsta hobotnice do zdaj zabeležena ob obali Urugvaja, v povsem drugačnem oceanskem območju.

Ker je obstajal le en primerek, znanstveniki niso želeli, da bi ga secirali za klasično analizo, temveč so uporabili računalniško tomografijo (CT), da bi ustvarili tridimenzionalni model.

- Ni primerljivega občutka s tistim, ko cel dan preučuješ nekaj, česar še noben človek pred teboj ni videl - je izjavila vodja rentgenskega laboratorija muzeja Stephanie Smith.

Nova vrsta, poimenovana "Microeledone galapagensis", izstopa ne le po modri barvi, ampak tudi po majhnosti znotraj družine Megaleledonidae, katere člani so večinoma znatno večji in živijo v Južnem oceanu okoli Antarktike.

- Njeni kratki lovki z le enim nizom priseskov jo ločujejo od večine znanih hobotnic - je dejala Voight.

Dodala je, da se ta hobotnica razlikuje tudi po gladki koži na hrbtu in specifični barvi - hrbet ima svetlo moder, medtem ko je spodnja stran temno vijolična.

Znanstveniki menijo, da ima takšna barva lahko zaščitno funkcijo v globokem morju, saj temni del telesa prekriva plen, ki morebiti oddaja svetlobo, s čimer se hobotnica ščiti pred plenilci.

Strokovnjaki poudarjajo, da odkritja novih vrst hobotnic v globokem morju niso redkost, glede na to, da so veliki deli morskega dna še vedno neraziskani.

Ta vrsta je bila prvič opažena leta 2015 blizu otoka Darwin, poimenovanega po britanskem znanstveniku Charlesu Darwinu, čigar obisk na Galapagosu je prispeval k razvoju teorije evolucije.