Razkrivamo podrobnosti sporazuma med SIPA in MUP: Tožilci odločajo o skupnih preiskovalnih skupinah

Končno usklajevanje vsebine sporazuma o medsebojni pomoči in operativnem sodelovanju policijskih agencij v BiH je trajalo nekaj časa, še posebej pa je pritisk na podpis tega sporazuma prihajal iz manjšega bh. entitete in je bil končno podpisan, piše novinarska agencija Patria.

Sporazum s SIPA so v imenu svojih institucij podpisali direktor policije Republike Srbske Gojko Vasić, direktor Zvezne uprave policije Dragan Lukač, vodja policije Brčko distrikta BiH Goran Pisić in direktor SIPA Perica Stanić, Patria pa ekskluzivno prinaša podrobnosti pogodbe.

Med drugim, kot razkriva vir iz SIPA, v tem sporazumu piše, da je njegov namen vzpostavitev učinkovitejših oblik pomoči in sodelovanja na področju boja proti vsem pojavnim oblikam kriminala, skupnega policijskega usposabljanja, izmenjave informacij in izmenjave policijskih izkušenj.

Sporazum ima 17 členov, ki zelo podrobno določajo sodelovanje SIPA in MUP. In čeprav obstajajo zakoni, ki zelo jasno določajo delo policije, vodje agencij menijo, da bo ta sporazum imel pozitivne učinke na njihovo delo.

Zanimivo je, da v sporazumu piše, da lahko vsaka podpisnica kadar koli v pisni obliki razveže ta sporazum, s stopnjo veljavnosti tega sporazuma pa je bil razveljavljen Okvirni načrt sodelovanja med kriminalistično-preiskovalnim oddelkom SIPA in Upravo kriminalistične policije MUP RS.

To pomeni, da na ravni institucij ni obstajal sporazum, temveč le na ravni nekaterih oddelkov.

Glede podrobnosti so podpisniki tega sporazuma dolžni izmenjevati informacije, nuditi pomoč pri izvajanju operativnih in preiskovalnih dejanj, nuditi pomoč pri iskanju osumljenih oseb, periodično voditi sestanke za usklajevanje dejavnosti ter omogočati skupna usposabljanja po dogovoru podpisnic.

Ko govorimo o izmenjavi informacij, so podpisniki tega sporazuma dolžni zbrana spoznanja v zvezi s pripravo ali izvajanjem kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti ene od podpisnic sporazuma, ter o morebitnih sprejetih ukrepih in dejanjih za preprečevanje izvajanja ali iskanje in pridržanje storilcev teh, posredovati pristojni podpisnici sporazuma.

Izmenjava informacij se bo izvajala z namenom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kot so organizirani kriminal, terorizem, vojna hudodelstva, trgovina z ljudmi ter huda finančna kriminaliteta.

Določeno je, da je podpisnica, od katere se zahteva pomoč, dolžna takoj postopati v skladu s svojimi pristojnostmi ter obvestiti podpisnico, ki zahteva pomoč, o morebitni nemožnosti nuditi pomoč.

Sporazum ureja tudi oblikovanje skupnih preiskovalnih skupin, vendar mora za to soglasje dati postopajoči tožilec.

Skupna preiskovalna skupina se lahko oblikuje, če ena podpisnica potrebuje izvedbo zapletene preiskave, ki je povezana s preiskavami, ki jih vodi druga podpisnica, ali če podpisnici vodita preiskavi, ki zahtevata usklajeno in koordinirano ravnanje podpisnic.

Prav tako podpisniki tega sporazuma v skladu z veljavnimi predpisi nudijo vso potrebno pomoč pri iskanju osumljenih oseb ali obsojenih oseb, ki se izogibajo kazenski odgovornosti, ter predmetov v zvezi s kaznivimi dejanji.