Razkrivajo se mračne skrivnosti 'ostrostrelskega turizma' v Sarajevu

(Patria) - Edin Subašić je iskan moški. Kot sam navaja po elektronski pošti, zadnje dni sodeluje z državnim tožilstvom v Milanu in Sarajevu. Z mediji, pravi, ne sme več govoriti, zaradi zaščite postopkov, ki potekajo. Kajti 62-letni Bosanec ima informacije, piše dopisnica švicarskega lista Neue Zürcher Zeitung (NZZ) iz Istanbula Nicole Anliker.

Avtorica spominja, da je eden od glavnih prič v preiskavi italijanskega in bosansko-hercegovskega državnega tožilstva o vznemirljivih obtožbah, da so med vojno v Bosni in Hercegovini organizirani 'izleti v lov na ljudi', t.i. 'ostrostrelski turizem'.

- Bogati Evropejci naj bi plačevali velike zneske, da bi med obleganjem Sarajeva (1992–1995) s srbskih položajev streljali na ljudi, piše NZZ.

List poudarja, da je 'Subašić med vojno delal za bosansko obveščevalno službo in velja za enega prvih, ki je razkril informacije o domnevnih 'ostrostrelskih safarijih'. Njegove izjave bi lahko bile ključne za razjasnitev primera, piše Deutsche Welle.

- Subašić je bil nekoč profesor književnosti, na začetku vojne 1992 pa se je pridružil Armadi Republike Bosne in Hercegovine. Kmalu je prestopil v vojaško obveščevalno službo, stoji naprej v besedilu, v katerem avtorica citira Subašića iz filma 'Sarajevo safari' (2022): 'Poznal sem sarajevsko bojišče kot svoj žep', pravi v dokumentarcu, v katerem nastopa kot priča.

List spominja, da je Subašić v filmu pripovedoval, kako mu je 'konec leta 1993 nadrejeni dal v analizo zaslišanje nekega srbskega vojnega ujetnika. Šlo je, pravi, za 20-letnika iz Paračina, prostovoljca, ki je prišel borit za bosanske Srbe.

Mladenič je povedal, da je z avtobusom iz Beograda prispel na Pale, takratno politično središče bosanskih Srbov. Na avtobusu je, pravi, bilo tudi pet tujcev, ki so jih spremljali vojaški policisti. Njihov poseben status mu je padel v oči: 'Prihajali so v civilnih džipih ali luksuznih limuzinah, nosili vrhunsko lovsko opremo in imeli zapakirano orožje'.

V besedilu se naprej navaja, da je 'Srbin domnevno začel pogovor med vožnjo z avtobusom s trojico izmed njih. Rekli so mu, da prihajajo iz Italije. Ko jih je vprašal za njihovo plačilo, je dobil odgovor, ki ga je, kot kaže, presenetil enako kot kasneje tajnega agenta Subašića: ne prejemajo plače za svoje vojno udejstvovanje, temveč sami krijejo svoje stroške'.

- Ti ljudje so plačevali, da pridejo v Sarajevo in streljajo na ljudi, povzame Subašić izjave zaslišanega v filmu. Ob analizi zaslišanja je spoznal: 'Gre za človeški safari'.

Avtorica švicarskega dnevnika poudarja v besedilu, da je 'vojska bosanskih Srbov sistematično uporabljala ostrostrelce proti civilistom med obleganjem Sarajeva (...) in da je Sarajevo postalo kraj za 'poseben hobi'.'

- Po Subašićevem mnenju je njegov šef o tem obvestil italijansko vojaško obveščevalno službo. Marca 1994 so italijanski agenti domnevno potrdili, da so identificirali izhodišče 'ostrostrelskih tur' in da so jih ustavili. Nedavno je eden od italijanskih diplomatov potrdil Subašićeve trditve v italijanskih medijih. Sedaj mora pravosodje reagirati, piše NZZ.

List opozarja na to, da je po predvajanju filma 'Sarajevo safari' slovenskega producenta Francija Zajca, takratna županja Sarajeva 2022 vložila prijavo zoper neznane storilce. Dodaja se tudi, da je nato tožilstvo BiH konec leta 2022 odprlo preiskavo z naslovom 'Safari'.

NZZ piše, da je 'preiskava dolgo potekala v smeri', da je Subašić 'na koncu pristal, da pomaga italijanskemu pisatelju Eziu Gavazzeniju', ki je nadaljeval preiskavo.

Navaja se, da so 'po Gavazzenijevih ugotovitvah ostrostrelski safariji bili profesionalno organizirani – s preciznimi potmi, časi odhodov, velikostjo skupin in lokacijami 'ostrostrelskih gnezd'.'

Dopisnica NZZ iz Istanbula zaključi besedilo s Subašićevim prepričanjem:

- Za tem so stali visoki člani srbske obveščevalne službe in vojske v Beogradu, je dejal. Subašić je tudi 'prepričan, da brez Gavazzenijevih raziskav tema nikoli ne bi dobila pravnega epiloga', zaključuje DW.