Otmica u Federaciji: Javna podjetja „padaju“ tiho jedno za drugim, stranački džepovi se pune

Presenetljivo ostro se je danes odzval predsednik SBB Fahrudin Radončić na napoved, da se bo 1. septembra preko Sarajevske borze na izredni avkciji prodalo 39,9 odstotkov državnega paketa delnic FDS za 42,7 milijona KM.

Javno je pozval premierja Fadila Novalića in vlado FBiH (svoje koalicijske partnerje SDA in HDZ BiH) ter svojega ministra za energetiko in rudarstvo Nermina Džindića, naj to prodajo do nadaljnjega odložijo, saj je treba „ustaviti otmico javnih podjetij“, piše novinarska agencija Patria.

Odlok o nujni prodaji javnih podjetij z večinskim državnim kapitalom je Novalićeva vlada sprejela že junija 2015.

Takrat so bila podjetja razvrščena v tri kategorije: strateška, podjetja s težavami v razvoju in podjetja, pripravljena za privatizacijo.

Seje 18. junija 2015. leta se niso udeležili ministri Demokratične fronte, ki so dali nepreklicne odstopne izjave, zato so ministri iz dveh strank SDA in HDZ BiH odločili, da se v prodajo dajo: Aluminij Mostar, ArcelorMittal Zenica, Bosnalijek, Energoinvest Sarajevo, Energoinvest Comet d.d. Sarajevo, Energopetrol d.d. Sarajevo, Fabrika duhana Sarajevo in Sarajevo-Osiguranje, v katerih skupni državni kapital presega 700 milijonov KM, morda celo več, glede na to, da so se v knjigovodstvu prikazovali lažni podatki o finančnem poslovanju. 

Do sedaj sta preko borze propadla dva poskusa prodaje Sarajevo-Osiguranja, v katerem država ima 45,49 odstotkov kapitala. Glede na to, da so se cene delnic na borzi drastično zniževale, je jasno tudi ekonomskim laikom, da gre za dobro premišljen načrt prodaje po ceni, ki je skoraj nič (rop) edine domače zavarovalnice.

Indikativni podatek je tudi ta, da Vlada FBiH kot eden največjih delničarjev v Sarajevo-Osiguranju svoje premoženje ne zavaruje v lastni zavarovalnici, temveč v tujih.

Tudi ta podatek daje prostor za odprto dvom, da je Novalićeva vlada (takrat samo SDA in HDZ BiH), ki je sprejela odločitve o privatizaciji, za cilj imela le razprodajo podjetij, v katerih je večinski lastnik z že dogovorjenimi partnerji (domačimi in tujimi).

Glede na to, da vsi tukaj dobro vedo, da se vse izvaja po taktiki „IMT“ (ali je tam tudi mene), ni dvoma, da so se v vse privatizacije vgradili tisti, ki so sprejeli takšno odločitev. 

Skrbi tudi informacija, da so se preko knjigovodskih knjig lažno prikazovale vrednosti državnega kapitala, vse z namenom, da se javnosti zameglijo oči s zgodbami, da gre za podjetja, ki niso dobičkonosna in ustvarjajo izgube.

Tako je bila ciljno znižana vrednost v Energopetrolu na samo 15,1 milijona KM, FDS na 51,1 milijona KM, ter Aluminij na samo 83,6 milijona KM...

Dobro premišljen načrt prodaje podjetij z večinskim deležem državnega kapitala po ceni, ki je skoraj nič, sta Novalić in ministri vztrajno pravičila z zahtevami MMF-ja in Reformsko agendo. Pravzaprav bi bila prava beseda strašiti, ne pa pravičiti.

Kredit MMF-ja v višini milijarde KM, ki ga je prejela BiH, ni darilo. „Krvoločno“ ga bodo odplačevale prihodnje generacije, ne da bi vedele (kot tudi mi zdaj) v kaj bo porabljen in kakšni so do konca natančno določeni pogoji te mednarodne finančne institucije.

Vse se izvaja netransparentno, javnosti se skriva, kakšni so zahtevki mednarodne skupnosti, vsakodnevno na kapljico izhajajo podrobnosti iz Reformske agende, lažno se prikazuje finančno poslovanje javnih podjetij, uvajajo se novi davki....

In vse pomembne odločitve, o imenovanjih in o prodaji državnih podjetij, je treba opozoriti, najpogosteje sprejemajo na nujnih telefonskih sejah!

V podjetjih, ki jih je vlada označila za nujno privatizacijo, dela na tisoče ljudi. Kaj bo z njimi, ko bodo razprodani kdo ve komu Sarajevo-Osiguranje, FDS, Energopetrol... Ali bodo končali na ulici? Ali obstaja načrt za takšen scenarij ali se prodaja samo zato, da se kaj dobi brez razmišljanja o ljudeh, ki tam delajo. Bo vlada pogojevala tiste, ki „kupijo“ državna podjetja, da ne smejo odpuščati delavcev?

Kam bo šel denar od prodaje podjetij? Novalić pravi v proračun, da bi se redno izplačevale pokojnine. Kdo bi si mislil, da se čudeži zgodijo. Preidimo preko te njegove izjave, ker premier, ki državljanom sporoča, da se razbacujejo, je skrajno neprofesionalen, zato se lahko tudi zgodba o polnjenju proračuna obravnava kot neslana šala iz njegovega arzenala.

Pri prodaji javnih podjetij ni nikakršne veljavne analize, ni strategije, samo na borzi se pojavi, da se prodajajo delnice, razen tiste „IMT“ ali „jaz tebi, ti meni“... Vse se izvaja skrajno netransparentno in nihče ne odgovarja (vprašanje je, ali bo kdaj) za finalizacijo ropanja državnih podjetij.

Skrbi situacija, da se prodaja odvija v obdobju, ko ne zaseda Zvezni parlament, ki bi se kot najvišji organ zakonodajne oblasti moral tudi o tem pogovarjati. Podjetja padajo ena za drugim v tišini. Padajo tudi številni objekti, premoženje teh podjetij izven meja BiH, v sosednji Hrvaški in Srbiji, vredno na desetine milijonov mark.

Veliko ljudi v BiH si želi scenarij iz Srbije. Julija 2013. leta je tožilstvo sosednje države vložilo kazenske ovadbe proti trem bivšim ministrom, 11 bivšim direktorjem javnih podjetij, enemu aktualnemu direktorju javnega podjetja in več sodnikom in tožilcem.

V postopku reševanja primerov 24 spornih privatizacij v Srbiji so bile vložene ovadbe proti 115 osebam, skupna materialna škoda, povzročena proračunu države po teh ovadbah, pa je znašala 70 milijonov evrov.

Ali si lahko tudi mi v tej preizkušeni državi ogledamo ta akcijski film?

Ne preseneča, ko Novalićeva vlada in njeni svetovalci, oziroma SDA in HDZ BiH, razprodajajo „dogovorjenim partnerjem“ podjetja, ki so jih uvrstili v kategorijo „nujna privatizacija“, in brez velikega pompa preidejo na drugo kategorijo – gospodarska društva s težavami v poslovanju, med katerimi so Agrokomerc (del že prodan po ceni, ki je skoraj nič, za 2,2 milijona KM), Fabrika duhana Mostar, IP Krivaja, Konfekcija Borac Travnik, Feroelektro, nato pa še juriš na strateška gospodarska podjetja, kot so BH-Gas, BH Telecom, Igman d.d. Konjic, JP Autoceste FBiH, JP BH Pošta, Elektroprivreda BiH, JP Elektroprivreda HZHB Mostar, Union banka Sarajevo....

Do konca mandata imajo še dve leti. V preteklih dveh letih so nas nazadovali najmanj deset. Kam bomo prišli z njimi leta 2018? V leto 1996, na začetek, ko je bilo vse sežgano, porušeno in oropano.