Oster odziv Evropske komisije na odlikovanje SPC Vojislava Šešlja

SARAJEVO, (Patria) - Naše stališče je jasno. V Evropi ni mesta za zanikanje genocida, revizionizem in poveličevanje vojnih zločincev – ki nasprotujejo najosnovnejšim evropskim vrednotam, je navedeno v odgovoru Evropske komisije na vprašanje Glasa Amerike glede odlikovanja, s katerim je Srbska pravoslavna cerkev odlikovala Vojislava Šešlja.

»Poskusi preurejanja zgodovine so nesprejemljivi«, je v odgovoru poudarila tiskovna predstavnica Evropske komisije Ana Pisonero Hernandez.

»Verski voditelji in skupnosti imajo odgovornost, da izkažejo vodstvo pri premagovanju težke dediščine preteklosti in konstruktivno negujejo medsebojno zaupanje, dialog in strpnost – nujne za stabilnost, mirno prihodnost in napredek«, je bilo navedeno v odgovoru.

Sicer pa odlikovanje, ki ga je Šešlju podelila novogračaniško-srednjezahodnoameriška eparhija Srbske pravoslavne cerkve, ni edino, ki ga je voditelj Srbske radikalne stranke (SRS) – stranke, ki je pod njegovim vodstvom imela vidno vlogo v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije – prejel od te cerkvene organizacije.

Predhodilo mu je odlikovanje Belega angela prvega reda, ki ga je leta 2015 prejel iz rok vladike Filareta – cerkvenega dostojanstvenika, ki je odprto podpiral Slobodana Miloševića. Prav tako je Filaretu, kot piše Istinomjer, bil prepovedan vstop v več evropskih držav zaradi suma, da je pomagal haškim beguncem Ratku Mladiću in Radovanu Karadžiću.

Šešlja je leta 2015 odlikoval tudi metropolit Srbske pravoslavne cerkve Amfilohije Radović.

Vojislav Šešelj se je med svojo politično kariero izkazal z ekstremističnimi in šovinističnimi izjavami do nesrbskega prebivalstva.

Glede na pisanje Istinomjera, je organiziral prostovoljske enote, ki so zagrešile številne zločine na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Isti vir navaja, da ena od poročil Združenih narodov kaže, da je enota »Četniki«, ki je imela vlogo v kampanji etničnega čiščenja v BiH, povezana z Vojislavom Šešljem.

On je bil leta 2003 izročen Haškemu sodišču po obtožnici, da je spodbujal zločine proti človečnosti, kršitve zakonov in običajev vojne na območju Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. V obtožnici je bilo navedeno, da je s svojimi govori in izjavami prispeval k odločitvi storilcev, da zagrešijo zločine.

Žalilno sodišče Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča, naslednika Haškega sodišča, je Šešlja leta 2018 obsodilo na deset let zapora zaradi spodbujanja preganjanja, deportacije in prisilnega razseljevanja, prisilnega premestitve Hrvatov v vojvodinskem selu Hrtkovci leta 1992.

Kazni ni odslužil, saj je obdobje od leta 2003 do 2014 preživel v priporu Haškega sodišča – od koder je bil izpuščen zaradi slabega zdravstvenega stanja.

Vojislav Šešelj je bil trikrat obsojen zaradi nespoštovanja sodišča, ker je na spletni strani in v knjigah objavljal identitete zaščitenih prič iz glavnega postopka, v katerem je bil obtožen vojnih zločinov.