Pustil je globok pečat v zgodovini BiH: Alija Izetbegović bi danes praznoval 91. leto

Ob obeleževanju 91. letnice rojstva prvega predsednika Predsedstva Republike Bosne in Hercegovine ter ustanovitelja Stranke demokratske akcije Alije Izetbegovića, bo delegacija SDA, na čelu s predsednikom Bakirjem Izetbegovićem, položila cvetje in prebrala Fatih na Šehidskem pokopališču Kovači v ponedeljek, 8. avgusta 2016, ob 10.00 uri, poroča bh. novinska agencija Patria.

Rodil se je v Bosanskem Šamcu, v kmečki družini, ki se je leta 1868 iz Beograda preselila v Bosanski Šamac. Družina Izetbegović se leta 1928 preseli v Sarajevo, kjer Izetbegović konča gimnazijo. Med šolanjem se pridruži antikomunistični organizaciji "Mladi muslimani", med drugo svetovno vojno pa se ukvarja s humanitarnim delom (pomoč beguncem in pregnanim civilistom, zaščita in skrivanje preganjanih Bošnjakov, sanacija porušenih mošej).

Pod sumnjo, da je sodeloval pri ustanovitvi islamske revije Mudžahid, ter zaradi pripadnosti organizaciji Mladi Muslimani, je bil leta 1946 aretiran in obsojen na tri leta zapora. Po izhodu iz zapora začne študirati kmetijstvo, od leta 1954 pa nadaljuje študij na Pravni fakulteti v Sarajevu, ki ga konča v dveh letih.

Po končanem študiju dela kot pravni svetovalec za več jugoslovanskih podjetij. Leta 1970 napiše Islamsko deklaracijo – splošno razpravo o politiki in islamu. Prav ta študija, napisana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, bo pogosto uporabljena kot dokaz o Izetbegovićevi politični naklonjenosti islamskemu fundamentalizmu.

Zaradi Islamske deklaracije je bil na političnem procesu leta 1983 obtožen, skupaj z dvanajstimi muslimanskimi intelektualci, načrtovanja ustanovitve islamske države in obsojen na 14 let zapora. Čeprav knjiga ne omenja niti Bosne in Hercegovine niti Jugoslavije, je bila Deklaracija eden od pomembnih dokazov na sodišču. Po političnih spremembah v Jugoslaviji je po petih letih, leta 1988, izpuščen na prostost.

Leta 1990 Izetbegović skupaj s Fikretom Abdićem, Adilom Zulfikarpašićem in še nekaj politiki ustanovi Stranko demokratske akcije (SDA). Zaradi takratnega predloga zakona o prepovedi političnih strank z nacionalnim predznakom SDA nima nacionalno opredeljenega imena, za razliko od drugih dveh novoustanovljenih strank v Bosni in Hercegovini – Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) in Srbske demokratske stranke (SDS). Na volitvah leta 1990 za skupščino SR BiH in za člana sedemčlanskega predsedstva SR BiH Stranka demokratske akcije osvoji 35,85 % in s tem največje število glasov. Prvo mesto na predsedniških volitvah osvoji Fikret Abdić, vendar po internih razpravah v stranki Abdić odstopi mesto predsednika predsedstva SR BiH Izetbegoviću. Po odcepitvi in razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške od Jugoslavije leta 1991 Izetbegović vidi mesto Bosne in Hercegovine v preostanku Jugoslavije, v tako imenovani zdravi federaciji, ki bi s politično reorganizacijo nasledila prejšnjo državo. Vse do odločitev več vlad evropskih držav Evropske unije 15. januarja 1992 o političnem priznanju Slovenije in Hrvaške Izetbegović poskuša izogniti kritiki velikosrbske politike do Bosne in Hercegovine. Politično nerodno ignoriranje spopadov in uničenja vasi Ravna pri Trebinju z izjavo "...da to ni naša vojna...", Predsedstvo BiH poskuša preprečiti odprte spopade z JLA in srbskimi politiki iz takratnega Predsedstva Jugoslavije. Z vojno v Sloveniji in Hrvaški ter krepitvijo vojaških dejavnosti Jugoslovanske ljudske armade (JLA) tudi na ozemlju Bosne in Hercegovine pride do odločitve o referendumu za neodvisnost Bosne in Hercegovine.

Na referendumu, izvedenem 29. februarja in 1. marca 1992, približno 90 % Hrvatov in Bošnjakov v občinah, kjer je na volitvah zmagala SDA ali HDZ, glasuje za neodvisnost, medtem ko v občinah, kjer je po volitvah leta 1990 zmagala Srbska demokratska stranka ali Srbski pokret obnove (SPO), referendum bojkotirajo.

Umik iz političnega življenja je javno objavil v torek, 6. junija 2000. Izetbegović se je pojavil v Dnevniku TVBiH ob 19.30 in prebral naslednjo izjavo:

- Dragi državljani Bosne in Hercegovine, želim vas obvestiti o svoji odločitvi, da se po izteku mandata moje sedanje funkcije predsedujočega Predsedstva BiH umaknem iz Predsedstva, kar pomeni 12. oktobra letos. (...) Razlogov za moj umik je več, glavni pa so moja starost (avgusta bom dopolnil 75 let) in moje zdravje. Delo člana Predsedstva v teh razmerah zahteva fizično in živčno kondicijo, ki je nimam. Zahvaljujem se vsem, ki so me podpirali v preteklih desetih težkih letih naše zgodovine. Želim, da se uresniči sanje bosanskih domoljubov o celoviti, demokratični in uspešni Bosni in Hercegovini - je dejal Izetbegović.