Osnovcev manj kot v preteklih letih: Imamo dovolj mladosti za prihodnost BiH

Koliko ljudi resnično zapušča Bosno in Hercegovino in ostajamo brez mladosti? Govori se o odhodu celih družin. Vendar pa natančnih podatkov o tem družbenem problemu ni v državnih institucijah niti v natančnih raziskavah nevladnih organizacij. Uporabljajo se različne številke, najpogosteje pa se omenja 90 tisoč Bosancev, ki so v zadnjih treh letih zapustili svojo domovino v iskanju boljšega življenja. Zdi se neverjetno, da država ni sposobna pridobiti natančnih številk o mladosti, ki jo zapušča, piše bosanska novinarska agencija Patria.

Eden od pokazateljev nacionalnega osipa je predvsem vpis učencev v prvi razred osnovnih šol, nato pa tudi v vse osnovne šole. Ker se govori o odhodu celih mlajših družin, to lahko nekoliko pojasni, koliko mladosti zapušča svojo domovino Bosno in Hercegovino.

V Republiki Srbski je število vključenih prvošolcev prvič padlo pod deset tisoč, kar je v tem entitetu odmevalo tragično. V Federaciji BiH je bilo v preteklih letih redno vpisanih nekaj več kot 20 tisoč prvošolcev. Ministrstvo za izobraževanje in znanost Federacije BiH razpolaga s preliminarnimi podatki, saj še niso prejeli podatkov za nekaj kantonov. Tudi ti preliminarni podatki kažejo, da je vpis v prve razrede osnovne šole v vseh kantonih, kjer so podatki na voljo, v upadu. Dejstvo je, da je bil v preteklem šolskem letu 2016/17 vpis prvošolcev nad povprečjem preteklih let, kar nekoliko ublaži problem.   

Ne gre za dramatičen upad, vendar je opazno, da se zmanjšanje števila vpisanih otrok skorajda pojavlja kot splošna dejstvo. 
V Sarajevu je bilo v preteklem letu vpisanih 4.297 prvošolcev, letos pa 4.036. Torej manj 261 prvošolcev. Le v šolskem letu 2012/13 je bilo v Kantonu Sarajevo vpisanih manj otrok v prve razrede osnovnih šol kot v letošnjem šolskem letu 2017/18.

V Tuzlanskem kantonu je vpisanih 4.200 prvošolcev, kar je manj za 291 učencev v primerjavi s preteklim letom. Skupno je bilo v tuzlanske osnovne šole vpisanih 976 učencev manj. V preteklem letu je bilo 39.976 osnovnošolcev, letos pa natanko 39 tisoč. 

V Zeniško-dobojskem kantonu je bilo v preteklem letu vpisanih 3.478 prvošolcev, letos pa je to število nekoliko manjše - 3.132 učencev, kar je 346 učencev manj. V preteklem letu je bilo v tem kantonu vpisanih 30.733 učencev, letos pa je število osnovnošolcev 30.919, kar je za 186 učencev več. 

V Bosansko-podrinjskem kantonu je bilo vpisanih 66 prvošolcev manj kot lani.

V Kantonu 10 je letos v šolo krenilo 91 prvošolcev manj v primerjavi s predhodnim letom, medtem ko se je v srednje šole vpisalo devet učencev manj.

V Srednje-bosanskem kantonu je bilo vpisanih 2.340 prvošolcev, kar je 41 učencev manj kot v letu 2016/17. Lani je imel ta kanton skupno 21.577 osnovnošolcev, letos pa 20.880, kar je katastrofalno manj za 697 osnovnošolcev. To je skoraj 28 povprečnih oddelkov.  

V Herceško-neretvanskem kantonu je bilo vpisanih 1.901 prvošolcev, kar je 18 manj kot lani. Vendar pa se je skupno število osnovnošolcev drastično zmanjšalo – za 541 učencev. 

Manjkajo podatki za Unsko-sanski, Posavski in Zahodnohercegovski kanton. Torej, Federacija se bo tudi letos gibala okoli 20 tisoč vpisanih prvošolcev, kar je upad, vendar ne dramatično zmanjšanje. Morda ta država bolj kot katera koli druga na Zahodnem Balkanu potrebuje ministrstvo za mlade. Ne le za evidentiranje osipa in odhodov iz domovine, ampak tudi za vprašanja njihovih pravic do dela in izobraževanja. Ob spominu na bližnje pretekle čase in na najpomembnejše – pravico do življenja.