Ustanovitev agencije CAA predaja državno nebo entitetom in odpira prostor za politični nadzor nad milijonskimi prihodki!

Napisala: Amina Čorbo - Zećo

Ministrstvo za komunikacije in promet Bosne in Hercegovine je na platformi e-posvetovanja objavilo osnutek zakona o civilnem letalstvu BiH, ki predvideva ustanovitev nove, samostojne Agencije za civilno letalstvo (CAA). Osnutek je javnosti na voljo preko portala eKonsultacije.

Vendar je dokument že sprožil resne polemike, tako zaradi načina njegove priprave, kot tudi zaradi zakonskih, finančnih in političnih posledic, ki bi jih lahko prineslo njegovo sprejetje.

Odstranitve, imenovanja in hitra priprava zakona

Januarja 2024. je odstopil takratni direktor Direkcije za civilno letalstvo BiH (BHDCA) Čedomir Šušnjar. V javnosti so se pojavile trditve, da je bil odstavljen, ker ni izpolnjeval političnih ukazov iz vrha SNSD-ja.

Šušnjar, nekdanji vojaški pilot, je bil pred tem zaposlen v Helikopterskem servisu Republike srbske, ki ga je ustanovila vlada RS ob sodelovanju več nekdanjih vojaških pilotov. Po njegovi odstavitvi je bil za direktorja BHDCA imenovan Zorislav Ivanović, že februarja 2024. pa so se začele aktivnosti na pripravi osnutka zakona o civilnem letalstvu.

Glede na razpoložljive informacije je bila delovna skupina ustanovljena brez sodelovanja Ministrstva za obrambo BiH, čeprav sta prav Ministrstvo za komunikacije in promet ter Ministrstvo za obrambo nosilca funkcije upravljanja z zračnim prostorom Bosne in Hercegovine, medtem ko je zaščita zračnega prostora v pristojnosti Ministrstva za obrambo.

Šele po odzivu ministra za obrambo je bil predstavnik tega ministrstva vključen v delovno skupino. Kljub temu naj bi bili predlogi Ministrstva za obrambo skoraj v celoti zavrnjeni, to ministrstvo pa ponujenega osnutka ne podpira.

V nasprotju z Zakonom o ministrstvih?

Ključna določba osnutka predvideva, da BHDCA, ki je trenutno v sestavi Ministrstva za komunikacije in promet, preraste v samostojno BHCAA, ki bi bila odgovorna svetu ministrov BiH.

V skladu s 10. členom Zakona o ministrstvih in drugih upravnih organih BiH je Ministrstvo za komunikacije in promet pristojno za civilno letalstvo in nadzor zračnega prometa. Kritiki opozarjajo, da bi izločitev tega področja iz neposredne pristojnosti ministrstva pomenila dejansko oslabitev državne uprave.

Še posebej sporno se zdi, da na zaposlene v novi agenciji ne bi veljal Zakon o državni službi niti Zakon o plačah in nadomestilih v institucijah BiH, medtem ko bi se v primeru pomanjkanja prihodkov sredstva lahko nadomestila iz proračuna institucij BiH.

S tem bi, trdijo sogovorniki Patrije, ustvarili institucijo, ki samostojno razpolaga z lastnimi prihodki, v kriznih situacijah pa posega po proračunskih sredstvih, brez obveznosti poslovanja po pravilih, ki veljajo za druge proračunske uporabnike.

Nacionalna struktura in zakonitost imenovanj

Dodatne kontroverze povzroča vprašanje nacionalne zastopanosti. Zakon o upravi BiH določa, da se v upravnih organih zagotovi zastopanost glede na popis prebivalstva. Vendar osnutek zakona predvideva, da se pri imenovanju sveta agencije upošteva „enaka zastopanost konstitutivnih narodov in entitetna zastopanost“.

Kritiki menijo, da se s tem odstopa od veljavnih zakonskih norm in uvaja politični model imenovanj, brez jasnih strokovnih meril, zlasti glede letalskih kvalifikacij članov sveta.

Glede na navedbe, ki krožijo v strokovnih krogih, naj bi bila trenutna nacionalna struktura zaposlenih v BHDCA okoli 80 % Srbov in 14 % Bošnjakov, medtem ko ministrstvo za komunikacije po prejšnjih izjavah ministra Edina Forte nima podatkov o zasedenosti in nacionalni strukturi zaposlenih, čeprav je BHDCA v sestavi tega ministrstva.

Izjeme za policijske helikopterje

Posebno skrb vzbujajo določbe, ki predvidevajo, da lahko agencija odobri izjeme od uporabe zakona za policijske in carinske helikopterje.

Spominja se, da je vlada RS že pred časom integrirala Helikopterski servis RS v MUP RS, s čimer so helikopterji dobili status državnih letal. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali bi lahko prihodnja CAA odobrila izjeme, ki bi koristile entitetnim strukturam, vključno z MUP RS.

Milijoni nad proračunskim nadzorom

V središču kritik je tudi finančni model. Kot primer se navaja BHANSA, ki od rutnih in drugih pristojbin ustvari več deset milijonov mark letno (preko 90 milijonov KM v letu 2022). Znaten del sredstev gre za plače in nadomestila zaposlenih.

Parlamentarna skupščina BiH nima neposrednega vpogleda v finančno poslovanje BHANSA, podatki pa se pridobivajo preko poslanskih vprašanj.

Če bi bila CAA organizirana po podobnem modelu, se postavlja vprašanje, ali bo država dobila še eno institucijo z znatnimi finančnimi sredstvi, vendar brez polnega parlamentarnega nadzora in proračunske integracije.

Ustavna razsežnost

Ustava BiH določa, da je nadzor zračnega prometa v pristojnosti države. Kljub temu je tako v BHANSA kot v predlaganemu modelu CAA predvideno sodelovanje predstavnikov entitet v upravljavskih telesih.

Posamezni pravniki menijo, da se s tem dejansko prenaša del državnih pooblastil na entitetno raven, kar odpira dodatna ustavnopravna vprašanja.

Ključno vprašanje

Zagovorniki zakona trdijo, da je cilj reforme krepitev strokovnosti in omogočanje konkurenčnejših plač, da bi privabili strokovnjake na področje civilnega letalstva.

Kritiki pa opozarjajo, da bi s sprejetjem tega zakona država lahko izgubila neposreden nadzor nad enim od strateško najpomembnejših področij – zračnim prostorom in milijonskimi prihodki od letalskega prometa.

Ali bo osnutek zakona spremenjen po javnih posvetovanjih ali bo BiH dobila novo, samostojno agencijo z velikimi finančnimi in regulativnimi pooblastili, bo še treba videti.

Eno je gotovo, razprava o tem zakonu daleč presega tehnično vprašanje reorganizacije in odpira resno politično in institucionalno debato o prihodnosti upravljanja z zračnim prostorom Bosne in Hercegovine.