Osvoboditev od preteklosti: Đenan Galešić o nevarnostih za Bosno in Hercegovino

(Patria) - Na tokratni seji Kroga 99 je publicist in avtor Đenan Galešić imel predavanje z naslovom “Profili sovražnikov Bosne in Hercegovine – sinteza 20. stoletja in obrisi 21.”, v katerem je analiziral zgodovinske in sodobne izzive, s katerimi se sooča Bosna in Hercegovina, ter poudaril kontinuiteto destruktivnih procesov iz sosedstva, ki so skozi dve stoletji delovali proti bosanski državi in njenemu pluralnemu narodu.

"Politična ozaveščenost narodov zahodnega Balkana iz 19. stoletja je vodila do oblikovanja nacij v neposrednem bosanskem okolju. V tem procesu hrvaška in srbska nacija nista mogli jasno začrtati meja svojega projektiranega nacionalnega telesa. Meje teh nacij so bile projektirane na Bosno, natančneje na njene istovernike, in analogno temu tudi na bosansko ozemlje.

Vsa razmejitev teh dveh dolgotrajnih nacionalnih projektov je bila zamišljena, načrtovana in dogovorjena skozi teritorialno in narodnostno tkivo Bosne. Milenijska verska raznolikost Bosne, z njeno specifično “bosansko filozofijo življenja” kot kulturno in civilizacijsko dosežkom, je bila s strani sosednjih nacionalnih elit interpretirana kot nedokončano delo, zgodovinska anomalija, napaka, ki jo je treba popraviti ali uničiti. Bosanska verska različnost je bila trivializirana in izkrivljeno interpretirana; iz nje se je ustvarjal sovražnik projicirani nacionalni homogenosti, v več primerih pa so bile ustvarjene zlobne laži in predsodki o bosanskem človeku, ki so lahko služili izvajanju najhujših zločinov.

Bosanskohercegovski narod je dejstvo, ki je bilo 160 let trivializirano, dušeno in izpodbijano, z namenom preprečevanja nastanka dveh kategorij: bosanske politične nacije in bosanske države. Pomembno je razumeti okolje in njegov odnos do teh kategorij. Bosansko vprašanje ostaja odprto od sredine 19. stoletja; nedoločeno, nedefinirano in usodno za bosanskohercegovske ljudi. Je preslabo, da bi se rešilo samo, in premočno, da bi ga rešile sile, ki zanikajo vse bosansko, tako ozemlje kot ljudi.

Čudno in zanimivo je vprašanje: kakšna je bila ta sila prezrtega in nižje rangiranega vprašanja, da je Bosna uspela obstati in se ohraniti pri življenju, soočena z večkrat močnejšimi silami?

Današnje predavanje je nastalo iz skrbi za sedanjost in prihodnost Bosne in Hercegovine ter njenih ljudi. Nastalo je iz želje, da bi bosanski človek odvrgel predsodke preteklega in predpreteklega stoletja ter pogumno stopil v prihodnost – kar ne bo mogoče, če bo prizadet s strahom in oropan upanja. Preteklost je mrtva in naj ostane mrtva, premagana s prihodnostjo, ki jo bo oblikovala ideja in vizija – kajti vse je najprej bilo v ideji.

Današnje stanje Bosne in Hercegovine in njenega naroda je rezultat delovanja negativnih in sovražnih pojavov in procesov. Oblikovanje etno-verskih komponent bosanskega naroda na napreden in liberalen način zahteva dolgotrajen in premišljen intelektualni napor, morda celo več desetletij. Tempo razvoja je počasen, domača politika pa pogosto postavlja usodne ovire. Kot je Derviš Sušić rekel skozi usta Agana Babunića: „Moramo v nekaj letih preteči pot, ki so jo pametnejši od nas počasi prehodili v dveh stoletjih.“

Zgodovinske trende je treba spoznati in povezati s sodobnimi dogodki, saj še vedno predstavljajo pereča vprašanja za bosanskohercegovskega človeka. Proces se je začel v 19. stoletju, vendar je v 20. stoletju ideološko konstruirana interpretacija verske pluralnosti Bosne vsiljena tako, da je zavest o sebi do te mere uničena, da izgleda kot „stara meja, suhozid, preraščen v trnje in dresen“. Potreben je orjaški napor, da ta suhozid ponovno postane lepa in funkcionalna zgradba, zgradba, ki zagotavlja prijetno življenje prebivalcem.

V vsakem obdobju in temi, ki jih avtor obravnava, so obstajali dejavniki, ki so sovražno delovali proti Bosni in Hercegovini ter njenim ljudem. Vsi destruktivni in dezintegrativni elementi si zaslužijo našo pozornost. Cilj tega predavanja je razkriti aspiracijske ideologije iz sosedstva, ki so bile osnova gibanj, katerih nosilci so bosansko državo in njen pluralni narod smatrali za oviro pri uresničevanju svojih ciljev: homogenega nacionalnega enotnosti in delitve bosanskega ozemlja.

Izkušnja zadnje vojne potrjuje, da priložnosti ustvarjajo ljudi, a tudi da ljudje spreminjajo priložnosti. Bosanski ljudje so s svojimi telesi ustavili fašistični stroj in zavrnili izginotje. Osvoboditev od krvave dediščine preteklih stoletij, ki nas še vedno vleče nazaj v trpljenje, mora biti glavna naloga bosanske inteligence in daljnovidne politike“, je del predavanja Galešića.