Osem mesecev predsedujočega Dodika: Zastava, varnost, blokade, nič za državljane!

Napisal: A. Čorbo-Zećo

---

Nezaslišeno v Banja Luki je pripravil Milorad Dodik, nekdanji predsedujoči član Predsedstva, zdaj pa le član, ko je minil veto za Pelješki most. Opozicija mu je sporočila, da je Dodik 'nadomestni hrvaški član Predsedstva BiH'.

Vendar pa so zadnji ukrepi le začinili vse tisto, kar je Dodik v zadnjih osmih mesecih svojega mandata predsedujočega počel. Minilo je devet bučnih mesecev z nacionalistično retoriko in dokazovanjem, da je Dodik predsednik države, ki je ne priznava in je ne mara.

To je najbolje opisal Christian Schwarz-Schilling, nekdanji visoki predstavnik v BiH, češ da sam Dodik odprto pravi, da se ne počuti kot predsednik Bosne in Hercegovine, ki zanj v resnici sploh ne obstaja, temveč da le zastopa interese srbskega naroda. 

Člani Predsedstva Bosne in Hercegovine, v sestavi, izbrani na oktobrskih volitvah, so prvo sejo opravili šele decembra 2018. leta in sicer v sedežu državnega vrha v Sarajevu ter le z izobešeno zastavo in grbom BiH, čeprav se je temu predhodno odločno upiral predsedujoči Milorad Dodik, ki je vztrajal, da se v dvorano, kjer potekajo seje, obvezno postavi zastava Republike Srbske.

To so bili prvi Dodikovi nalogi, ko je prišel na mesto predsedujočega Predsedstva BiH. Od volitev v oktobru do decembra je svoj mandat predsedujočega porabil za vprašanje zastave in njene varnosti. 

Milorad Dodik je prve ure v Predsedstvu BiH porabil tudi za težave glede svoje varnosti.

Zahteval je, da mu pripadniki Ministrstva za notranje zadeve Republike Srbske, ki so v njegovi osebni varnosti že več kot desetletje, ostanejo ob strani, vendar je bilo treba rešiti njihov poklicni status, torej kje bodo zaposleni.

Zapleti so trajali mesece, dokler ni bil dosežen dogovor med MNZ RS in Direktoratom za koordinacijo policijskih organov BiH. Mirsad Vilić, direktor Direktorata, je ostal trden pri spoštovanju zakona. Odločno je pošiljal obvestila Službi za skupne posle institucij BiH, v katerih je navajal, da poleg uslužbencev Direktorata v Dodikovi spremstvu ne morejo biti druge oborožene osebe.

In tako je prišel konec leta, v ospredju pa sta bili dve temi, zastava RS in varnost. Bližal se je januar in sicer 9. 

Ustavno sodišče BiH je 26. novembra 2015. leta ugotovilo, da je 9. januar kot dan RS neustaven, Komisija za izvedbo referenduma pa je 25. septembra 2016. leta izvedla referendum o 9. januarju, čeprav je Ustavno sodišče BiH prepovedalo njegovo izvedbo in nato razveljavilo rezultate glasovanja državljanov. 

Dodik je šel korak dlje, predsedujoči Predsedstva BiH je napovedal, da bo od poveljstva Tretjega pehotnega (RS) polka Oružanih sil BiH zahteval, da se na naslednjem obeleževanju več kot polovica polka obleče v uniforme nekdanje Vojske RS, ker je to njihov dan!

Dodik je označen tudi kot glavni zaviralec oblikovanja vlade, saj je odločitev enega svojih predhodnikov Nebojše Radmanovića razglasil za neveljavno in preživeto. Gre za Letni nacionalni program (“Annual National Programme”), ki je predpogoj za pot v NATO. SNSD-jevi partnerji ne želijo govoriti o oblikovanju oblasti, dokler ANP ne bo sprejet, pripravljeni pa so na morebitne spremembe v njem.

Milorad Dodik se je znašel tudi v diplomatskih škandalih. Zavrnil je sprejeti nemško veleposlanico. Razlog - delala je proti srbskemu narodu!

S položaja predsedujočega Predsedstva je Dodik navijal, da policija RS zaradi pomena boja proti terorizmu potrebuje rezervni sestav policije. Pod pritiskom tujcev je jasno, da so se oblasti odpovedale, vendar so mesece potekale polemike.

Državljani BiH, vključno z vsemi narodi, niso imeli nikakršne koristi od Dodikove politike, blokade pa so še vedno na veljavi. Zahvaljujoč SNSD-ju tudi Parlament BiH ne deluje, ker ne želijo dostaviti imen članov za stalne komisije, brez katerih Parlament ne more delovati.