Strah pred posojili ponovno narašča, julija bodo obrestne mere višje

Evropska centralna banka (ECB) je objavila, da bo naslednji mesec zvišala ključne obrestne mere za zajezitev inflacije, zaradi česar se mnogi državljani bojijo višjih obrestnih mer in višjih obrokov posojil. Agencija za bančništvo FBiH navaja, da je sprememba obrestne mere in načrta odplačevanja možna le za že sklenjene kreditne aranžmaje, ki vključujejo možnost spremembe obrestne mere.

“Na našem trgu lahko spremembe pričakujemo preko medbančnih referenčnih obrestnih mer, ki se uporabljajo za določanje končne obrestne mere za pogodbe s spremenljivo obrestno mero, najpogosteje Euribor. Sprememba obrestne mere in načrta odplačevanja je možna le za že sklenjene kreditne aranžmaje, ki vključujejo možnost spremembe obrestne mere”, poudarjajo iz Agencije.

Pred sklenitvijo pogodbenega razmerja banka pojasnjuje, da je dolžna stranko seznaniti s podrobnostmi možnih sprememb.

Kreditodajalec je prav tako dolžan posredovati vse potrebne informacije o spremembah ravni obrestne mere med trajanjem aranžmaja.

Glede na razpoložljive informacije in pričakovanja glede obrestnih mer, nadaljujejo iz Agencije, ter dejstvo, da je možnost spremembe obrestne mere predvidena že ob sklenitvi pogodbe, spremembe ravni referenčnih obrestnih mer ne bi smele ogroziti plačilne sposobnosti večine strank.

Po njihovem mnenju ključna tveganja za državljane in gospodarstvo ostajajo povezana z inflacijo.

Kaj pa posojila, sklenjena s fiksno obrestno mero?

Glede bojazni državljanov o možnem dvigu obrokov posojil, Agencija za bančništvo FBiH opozarja, da posojila, sklenjena s ‘fiksno’ obrestno mero, ne bodo izpostavljena tveganju sprememb referenčnih obrestnih mer.

Nadalje pojasnjujejo, da fiksne obrestne mere v običajni praksi kreditiranja že vključujejo komponente pričakovanih sprememb (obrestno tveganje) in so praviloma višje od obrestnih mer, ki predstavljajo osnovo za izračun spremenljive obrestne mere.

Možnost omilitve učinkov sprememb obrestnih mer v nadaljevanju leta

– Ohranjanje stabilnosti in likvidnosti našega bančnega sistema nakazuje na možnost omilitve učinkov sprememb obrestnih mer v nadaljevanju leta. Po trenutnih podatkih naj bi rast ravni referenčnih obrestnih mer v EU in območju evra ostala na sprejemljivi ravni, ki ne bo ogrozila rasti gospodarstev Unije ali povzročila recesije – opozarjajo iz Agencije in dodajajo, da zanesljivi razponi ali napovedi učinkov ukrepov ECB niso na voljo.

Poudarjajo tudi, da se za namene ocene lahko upoštevajo izkušnje iz preteklih obdobij in spremljanje dinamike rasti obrestnih mer, ki jih določa ECB, z učinki, ki se bodo delno prenesli na medbančne referenčne obrestne mere in na naš trg.

Napovedi ECB za tekoče leto nakazujejo spremembo od 25 do 75 bazičnih točk, oziroma korekcije obrestnih mer od 0,25 do 0,75 odstotka.

Končne obrestne mere na medbančnih trgih so odvisne tudi od drugih dejavnikov, predvsem od stanja ponudbe in povpraševanja po denarju ter drugih makroekonomskih gibanj.

Na vprašanje, kaj bo s obstoječimi posojili, tistimi s valutno klavzulo v evrih in nacionalni valuti, Agencija odgovarja, da se v pogojih ‘currency boarda’ ravni obrestnih mer ne vežejo na valuto posojila, če gre za evre in marke.

Ob odločitvi ECB o zvišanju ključnih obrestnih mer Agencija za bančništvo FBiH navaja, da bo sprememba kreditno-monetarne politike Evropske centralne banke (ECB) vplivala na ravni obrestnih mer na medbančnem trgu EU.

“Še vedno menimo, da ima ECB omejen prostor za izvajanje ukrepov in zvišanje ravni obrestnih mer do ravni, ki ne bo uvedla vodilnih gospodarstev EU v recesijo, ali povzročila učinek fragmentacije ravni obrestnih mer med članicami EU in območja evra. Poleg tega, da se ECB trenutno osredotoča na tveganja, povezana z inflacijo, je ustavitev ekspanzivne monetarne politike in spodbujanje nizkih referenčnih obrestnih mer napovedano v obdobju pred pandemijo”, poudarjajo iz omenjene agencije.

Po drugi strani pa je poleg julija napovedana možnost zvišanja obrestnih mer tudi jeseni