Spet sprta odhajamo v Bruselj: Razmere so skrajno zaskrbljujoče za že tako načeto verodostojnost BiH!

Koordinacijski mehanizem, eden od glavnih pogojev za verodostojnost vloge BiH za članstvo v EU, je bil sprejet 26. januarja na seji, za katero nihče ni vedel, niti največji zakonodajni organ v BiH, Parlamentarna skupščina BiH, piše novinarska agencija Patria.

Premier Denis Zvizdić je, kot je znano, poslance na seji 3. februarja zavedel z izjavo, da bo koordinacijski mehanizem sprejet do 15. februarja, čeprav je vedel, da je bil že sprejet, kar je dobesedno razjezilo poslance, nevladni sektor in tudi javnost v BiH, ki vse pogosteje in močneje zahteva bolj pregledno delovanje oblasti.

In nismo dolgo čakali, da bi spoznali resnico, da entiteti nista bili vključeni v pripravo mehanizma, temveč jima je bil predložen že sprejet in dogovorjen, odzivi pa so takoj sledili. Jasno je, da je šlo za politični dogovor, ne institucionalni.

Vlada Republike Srbske glasno pravi, da „za RS koordinacijski mehanizem ne obstaja, objavljenega v Uradnem listu BiH ne priznavajo“.

Almir Terzić, politični analitik, v pogovoru za Patrijo opozarja, da „po stališču Vlade RS se bojim, da Bosna in Hercegovina, če ga je sploh imela, nima več vzpostavljenega koordinacijskega mehanizma“.

- Glede na to, da je to prvi od treh pogojev za verodostojno vlogo za članstvo Bosne in Hercegovine v EU, menim, da bi nas to, kar se bo zgodilo v ponedeljek, 15. februarja, v Bruslju, lahko izpostavilo nepopisnemu blamažu in sramoti pred vsemi 28 ministri za zunanje zadeve EU. Še nismo niti oddali vloge za članstvo, pa smo že v Bruselj poslali informacijo, da nismo ničesar dogovorili, oziroma da se bomo dejansko dogovarjali glede koordinacijskega mehanizma – pravi Terzić.

Torej, Bosna in Hercegovina bo najmanj govorila z enim glasom, pravi Terzić in nadaljuje:

- Ponovi se stara praksa, da bomo v praksi imeli dva ali več, tri glasove do EU. Mislim, da Svet ministrov BiH ni smel niti imel pravice skrivati informacij o tako pomembnem vprašanju, kot je koordinacijski mehanizem. To je nekorektno do državljanov Bosne in Hercegovine, javnosti, pa tudi do poslancev in delegatov Parlamentarne skupščine BiH, ki so že mesece postavljali vprašanje, kaj je s tem, pa tudi z drugimi pogoji, ki jih je EU postavila BiH. Kako je mogoče, da v državi Parlamentarna skupščina BiH kot najvišji zakonodajni organ ne ve, kaj počne izvršna oblast. Po mojem mnenju je to zelo resno, vznemirljivo sporočilo, ali sploh deluje zakonodajna oblast – poudarja Terzić.

Dodaja, da je zdaj povsem nepomembno, kaj vsebujejo rešitve, ki so bile objavljene v Uradnem listu BiH, ko jih ne bodo izvajali, oziroma ne veljajo v polovici države.

- V tem trenutku iz BiH ni enega glasu. Razmere so skrajno zaskrbljujoče za že tako načeto verodostojnost BiH. Ne v državi, ampak v Bruslju. Če bi bil po naključju uradnik BiH na kateri koli ravni, bi se v ponedeljek, 15. februarja, sramoval pogledati v oči ministrom za zunanje zadeve EU. Ker, spet odhajamo sprta v Bruselj – je dodal Terzić.