Operacija Mosul usodna za ISIL

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Iz obsežne analize o dogajanjih okoli t.i. Islamske države (ISIL) z naslovom „Operacija Mosul usodna za ISIL“ objavljamo najbolj zanimive dele, prenaša agencija Patria.

Mesto Mosul je glavno mesto province Ninawa na severu Iraka. To je drugo največje mesto v Iraku z 2,5 milijona prebivalcev. Večino prebivalstva sestavljajo arabski suniti, v mestu je okoli 400.000 Kurdov, poleg njih tam živijo asirski kristjani, kaldejski kristjani, jezidi, turkmeni, Armenci itd.

V bližini Mosula se nahajajo bogata nahajališča nafte in rafinerija Qayyar. Mesto se je razvilo na obalah reke Tigris. Samo 50 kilometrov severno od Mosula se nahaja največji jez (Mosulski jez), ki je četrti največji na Bližnjem vzhodu.

Mosul je med drugim zgodovinsko mesto, kjer je pokopanih več prerokov iz Stare zaveze: Jon, Danijel itd., nekaj časa je tam prebival tudi prerok Abraham.

Po 1. svetovni vojni in ustanovitvi države Irak leta 1921 je bil Mosul predmet spora med Turčijo kot naslednico Osmanskega cesarstva in Veliko Britanijo kot mandatno silo v Iraku.

Šele po sporazumu z uradno Ankaro leta 1926 je pokrajina Mosul postala del Iraka, pod pogojem, da se za 25 let odpove 10 % deležu nafte v korist Turčije. Po istem sporazumu ima Turčija pravico zaščititi turkmene v Mosulu. Tako lahko Turčija intervenira, vendar je treba poudariti, da so turkmenski prebivalci na tem območju (Mosul, Talafar) pripadniki šiitske veje islama, lojalni so šiitski vladi v Bagdadu in Iranu in nikakor ne sunitski Turčiji.

Med kraljevino Irak od leta 1921 do 1958 in Republiko Irak od leta 1958 do 2003 je največ častnikov in generalov v iraški vojski prihajalo prav iz Mosula. Bili so zelo močna podpora sunitski vladi vse od leta 1931 do 2003.

Suniti prepuščeni sami sebi

S padcem režima Sadama Huseina in razpustitvijo iraške vojske ter iraškega varnostnega aparata so suniti večinoma ostali na cesti brez kakršnih koli prihodkov. Suniti Mosula so postali potencialni simpatizerji Al Kaide in so bili simbol odpora proti ameriški okupaciji in šiitski vladi v Bagdadu. Njihov odpor se je s severa razširil na pokrajini Tekreet v osrednjem delu države, Diyala na vzhodu in Anbar na zahodu države.

Američani so leta 2007 po srditi sektaški vojni med šiiti in suniti ustanovili sunitske milice, imenovane Sahwa. Delo in redne plače je tako dobilo 60. 000 ljudi na sunitskem območju. Njihov status ni bil urejen v sporazumu (SOFA) med ZDA in Irakom o umiku ameriških sil. Kljub temu, da so konec leta 2012 padli v nemilost šiitske vlade premierja Nouri Al-Malikija, ne samo, da so se zmanjšala sredstva za prebivalstvo, iraški premier je celo obtožil nekatera sunitska plemena za sodelovanje pri rušenju centralne iraške vlade. Umik zadnjega ameriškega vojaka je bil dejansko začetek drugega sunitskega upora, ki traja še danes. Pokrovitelji teh uporov so bili Al Kaida, različne radikalne organizacije in na koncu tudi ISIL.

Po dvoletni politični krizi med šiitsko vlado v Bagdadu in arabsko sunitsko manjšino med letoma 2012 in 2014 se je vlada premierja Nouri Al-Malikija oboroženo obračunala z mirnimi demonstracijami v teh pokrajinah. Iraška vlada je uporabila letala in helikopterje pri napadu na šotorsko naselje demonstrantov v Faludži in Hawiji (50 km od Kirkuka). Aprila 2013 je bil to najhujši napad na civiliste, v katerem je bilo ubitih 221 demonstrantov.

Vzporedno s temi napadi se je v Bagdadu odvijala politična vojna med vlado in demokratično izvoljenimi predstavniki sunitov. Premier in sodišče so izdali naloge za aretacijo podpredsednika Republike Irak Tariqa Al-Hašimija leta 2012, za aretacijo podpredsednika vlade in ministra za finance Rafija Al-Isavija, leta 2013 pa je bil izveden napad na hišo poslanca v iraškem parlamentu Ahmeda Al-Alvanija, v katerem sta bila ubita njegov brat in pet njegovih telesnih stražarjev. Poslanec je bil aretiran 23. novembra 2014 in obsojen na smrtno kazen, ki še ni izvršena.

Lov na čarovnice traja. Kdorkoli se je uprl politiki vlade v Bagdadu, je bil označen kot povezan z Al Kaido in ostanki bivšega režima.

Suniti imajo zdaj poslance in več ministrov, ki dejansko nimajo nobene moči, saj so postali navadni uslužbenci, ki nimajo pravice zastopati svojih volivcev. Hkrati so z prihodom ISIL-a izgubili stik s svojo bazo in najbližjimi na območjih, od koder prihajajo.

Suniti z veseljem sprejeli ISIL?

V tej siloviti polarizaciji in političnem ter družbenem nezaupanju so suniti z veseljem sprejeli ISIL, ki je zapolnil vrzel z njihovo izključitvijo iz političnega procesa in ki je začel zastopati njihove interese. Suniti so našli odrešenika v Abubakrju Al-Bagdadiju, ki je pred tem vodil vojaški del Al Kaide. Od leta 2010 je uspel združiti več uporniških in radikalnih skupin na območju Sirije in Iraka. Kasneje je prekinil vse vezi s podružnico Al Kaide, imenovano Fronta Al-Nusra. Al-Bagdadi je 8. aprila 2013 ustanovil Islamsko državo v Iraku in Levantu (zgodovinska Sirija) z glavnim mestom Raka v Siriji.

Na začetku leta 2014 je ISIL uspel novačiti in se kot rak razširiti po sunitskih območjih Iraka od Ramadija na zahodu vse do Mosula na severu Iraka.

Kasneje je sledil največji usklajen napad in velika zmaga ISIL-a, ko je v enotedenski ofenzivi od 4. do 10. junija 2014 zavzel mesto Mosul. Samo 1.500 pripadnikov ISIL-a je prisililo 30.000 iraških vojakov, oboroženih s sodobnim ameriškim orožjem, da zapustijo vojašnice in pobegnejo proti regiji Kurdistan (30 km od Mosula). Severno od Mosula je ISIL nadaljeval boj proti Bagdadu in 11. junija 2014 zavzel največjo iraško naftno rafinerijo Baiji, 200 km od Bagdada.

Abubakir Al-Bagdadi je 29. junija 2014 napovedal ustanovitev kalifata in sebe razglasil za kalifa. S tem je izbrisal vse državne meje in internacionaliziral svojo državo, ki bi združila vse muslimanske države sveta in osvobodila Rim in Meko (ne pa Jeruzalema), ki imata simboličen pomen za kristjane in muslimane. Z internacionalizacijo države je odprl vrata vsem radikalnim islamističnim elementom s celega sveta.

ISIL je v Mosulu pridobil težko orožje 2. korpusa iraške vojske, več helikopterjev, štiri milijarde USD v trezorju centralne banke v Mosulu ter celotno državno infrastrukturo in upravo.

Iraški parlament je kasneje ustanovil preiskovalno komisijo, da razišče vzrok padca in bega 30.000 usposobljenih vojakov pred 1.500 pripadniki ISIL-a. Nekateri poveljniki so obtožili premierja in predsednika vlade Al-Malikija, da je prav on izdal ukaz, naj zapustijo svoje položaje. Komisija nikoli ni zaključila s svojim delom zaradi srditih pritiskov vlade in tako neverjeten poraz nikoli ni bil pojasnjen.

Ofenziva na Mosul

Mednarodna operacija proti ISIL-u pod vodstvom ZDA se je začela 10. oktobra 2014 pod imenom operacija Comind Joint Task Force - Operation Inherent Resolve (CJTF-OIR), ki združuje 67 držav.

V 18 mesecih te operacije je ISIL izgubil ali je bil prisiljen umakniti se s 40 % ozemlja Iraka. ISIL še vedno nadzoruje del meje s Sirijo in velik del puščave na zahodu države. Od večjih mest je pod njihovim nadzorom ostal le še Mosul in zato ima operacija Mosul predvsem psihološki pomen za koalicijo, iraško vlado in za ISIL.

Iraška vlada je v dogovoru z ZDA sprožila operacijo Fatah (osvojitev) 24. marca 2016. Največji uspeh te operacije je zavzetje mesta Qayyara in bližnjega letališča 60 km od Mosula. ZDA so poslale dodatnih 560 vojakov za obnovo letališča in priprave za napad iraške vojske z juga proti Mosulu. Medtem ko so ameriški vojaki in inštruktorji iz držav koalicije v Makhmurju usposabljali dve brigadi kurdskih enot (Pešmerge) in 15. ter 16. brigado vojske za istočasen napad na Mosul s severa in severovzhoda. Zahodni del Mosula je povezan s puščavo in Sirijo, tako da teoretično ni mogoče obkoliti mesta tudi z zahoda.

Glavnino iraškega napada bi vodili dve brigadi Pešmerge z 10.000 pripadniki, 15. in 16. divizija iraške vojske z 20.000 pripadniki ter 6.000 pripadnikov provladnih sunitskih plemen, ki so jih usposobile ZDA, 200 marincev in okoli 500 tujih vojaških svetovalcev in inštruktorjev, ki bodo svetovali tem silam.

Sporno ostaja možno sodelovanje šiitskih milic, imenovanih Hašid, v teh operacijah ter turške vojske, ki ima svoje vojake 30 km od Mosula brez dovoljenja zvezne iraške vlade. Analitiki pričakujejo začetek napada na Mosul v oktobru 2016 ali najkasneje do konca leta 2016.

ISIL je na nekaterih območjih nudil močan odpor, na primer v Faludži (50 km od Bagdada) maja 2016, boje so trajali 76 dni.

V mestu so zadrževali 70.000 civilistov kot živi ščit, tako da so s tem otežili delovanje letalstva in artilerije. Njihov umik iz mesta je bil strateško načrtovan, saj so uspeli evakuirati ljudi in tehniko brez večjih izgub. Nekatera mesta, kot sta Ramadi, Baiji in Tekrit, so zapustili skoraj brez boja.

Operacija Mosul je sprožila polemiko, kako se bo ISIL obnašal? Ali se bo že po prvem napadu umaknil iz mesta proti zahodni puščavi in iraško-sirijski meji? Ali se bo do konca upiral v mestu? Ali bo uporabil civiliste kot živi ščit, kot v Faludži?

Na začetku septembra 2016 je ISIL začel kopati dva metra širok jarek okoli mesta Mosul, v njegovi bližini je postavil velike cisterne, napolnjene z oljem. S temi cisternami bi ob napadu povzročil požar, ki bi zagotovo ustavil ali vsaj upočasnil pehotne enote. Gost dim bi oviral izvidniške dejavnosti ter učinkovito bombardiranje letal.

Iraški generali pričakujejo zelo težko bitko za Mosul, v katerem živi več kot milijon ljudi. Večinoma gre za arabske sunite, ki sploh niso navdušeni nad prihodom iraške vojske in Američanov.

Vsako neodgovorno delovanje in neselektivni napadi na civilne cilje v mestu lahko škodijo celotni operaciji. Iraški vojski je potrebno predvsem pridobiti simpatije in naklonjenost prebivalstva, to je pomembno ne le za izgon ISIL-a, ampak tudi za prihodnje sobivanje v tem mestu. Kakršnokoli drugo ali maščevalno delovanje bo sprožilo upor, ki bo zajel celotno sunitsko območje. Iraška vlada in Američani od leta 2003 niso nikoli imeli popolnega nadzora nad Mosulom.

ISIL, ki ga večinoma sestavljajo bivši usposobljeni vojaki, častniki in obveščevalci strmoglavljenega Sadamovega režima, se zaveda vojaške in psihološke slabosti iraške vojske in zato se bo boril do konca. Civilne žrtve bodo uporabili v svoji medijski vojni, ki je precej uspešna. V najslabšem primeru bodo Mosul zapustili z zahodne strani proti puščavi in sirijski meji.

Vojaške (ne)možnosti ISIL-a

ISIL v Iraku razpolaga z več kot 500 kosi artilerijskega orožja in več tisoč minometi, 2300 lahkimi vojaškimi vozili, več tisoč terenskimi vozili, okoli 100 tanki, T55, T72, M1A1M Abrams, več kot 20 raketnimi sistemi Gvozdika, BM-21 Grad, Dron Mohajer itd.

Njihovo nekonvencionalno orožje sestavljajo avtomobilske bombe, samomorilski napadalci, improvizirane bombe ob cesti, kemično orožje, predvsem iperit, ki so ga že uporabili v Iraku in Siriji, zadnjič pa 22. septembra 2016 v napadu na letališče Qayyara.

Svet varnosti ZN ocenjuje v svojem poročilu, da ima ISIL 22.000 tujih borcev iz 100 različnih držav. Ocene o številu pripadnikov so različne. Ocena Cie je morda najbolj realna in govori o številu med 19.000 in 25.000 pripadniki v Iraku in Siriji.

Glede na kurdske podatke je na severu Iraka, vključno z Mosulom, okoli 15.000 domačih borcev in še dodatnih 10.000 tujih borcev. Tu niso všteti njihova policija, verska policija, davčna služba in drugo administrativno osebje.

Mednarodni inštitut IFIMES meni, da bo Mosul osvobojen. Pri tem je pomembno, kako se bodo zmagovalci (iraška vojska in kurdske enote) obnašali kasneje. Američani so jih že opozorili, da morajo biti zelo previdni do civilistov, še posebej na kontrolnih točkah, kjer bo treba razlikovati med civilisti in pripadniki ISIL-a. V preteklosti so se prav na kontrolnih točkah dogajala huda kršenja človekovih pravic in množična usmrtitev nedolžnih civilistov.

Iraška vlada mora končno začeti vključevati sunite v politični proces. Bitka za Mosul ne sme biti bitka za osvojitev mesta, ampak predvsem bitka za pridobitev naklonjenosti ljudi (arabskih sunitov). To je edina formula za izgon ISIL-a in enotnost države Irak, ki je zdaj močno razdeljena po vseh segmentih.