Občinsko sodišče Tuzla namesto zaščite pravic diskriminira: Dve Bošnjakinji nista bili zaposleni zaradi hidžaba!

(Patria) - Komisija za versko svobodo Rijaseta Islamske skupnosti v BiH je na seji 22. novembra 2025. obravnavala resne navedbe o diskriminaciji na podlagi vere na Občinskem sodišču v Tuzli.

V poročilu je poudarjeno, da je omenjena institucija v preteklem letu zavrnila zaposlitev Azre Okanović in Aide Mustafić-Bošnjić na položaj daktilografinj, pri čemer je takšno odločitev utemeljila s tem, da nosita hidžab, ki je bil označen kot »ovira« za sprejem v delovno razmerje.

Glede na dokumentacijo, ki jo je obravnavala Komisija, je zlasti problematičen primer kandidatke Azre Okanović. Po prejemu seznama kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje razpisa, je predsednik Občinskega sodišča zaposlil kandidatko z sedmim najboljšim rezultatom, čeprav je Okanovićeva dosegla peto mesto, kar bi jo – glede na to, da je bil razpis objavljen za pet delovnih mest – samodejno uvrstilo med sprejete. V obrazložitvi odločitve je navedel naslednje: »Azra Okanović ima ovire za sprejem v delovno razmerje, ki se kažejo v dejstvu, da je pokrita, kar predstavlja eno od verskih obeležij in verski simbol, oziroma obveznost muslimank.«

Komisija za versko svobodo takšno ravnanje ocenjuje kot nedvoumno diskriminatorno, pri čemer poudarja, da je kandidatkama Okanović in Mustafić-Bošnjić odvzeta pravica do dela izključno zaradi njune veroizpovedi. V sporočilu je navedeno, da dana obrazložitev »nima objektivne in razumne utemeljitve in kot taka krši človekovo pravico do prepovedi diskriminacije v zvezi s pravico do svobode veroizpovedi«.

Rijaset opozarja, da takšna praksa kaže na »zavestno obhajanje mednarodnih standardov varstva človekovih pravic pri razlagi in izvajanju domačih zakonov«, ter spominja, da je Ustava BiH zavezujoča za organe javne oblasti, da uporabljajo najvišje standarde varstva človekovih pravic, vključno s popolno prepovedjo diskriminacije.

Na koncu Komisija sporoča, da pričakuje nujno reakcijo pristojnih organov in popravo krivice, s poudarkom, da morajo institucije zagotavljati enake pravice vsem državljanom ter dosledno varovati svobodo vere in prepričanja kot eno temeljnih človekovih pravic.