Občina Ilidža sprejema vse ukrepe za obnovo stare železniške postaje, nacionalnega spomenika BiH

(Patria) - Občinski svet Ilidža je v sredo sprejel sklep o soglasju županu Nerminu Muzurju za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnine za obnovo in rehabilitacijo zgodovinske zgradbe - stavbe stare železniške postaje Ilidža v Sarajevu.

Na ta način Občina Ilidža nadaljuje dejavnosti v smeri ustvarjanja predpogojev za obnovo stare železniške postaje, kot objekta z veliko zgodovinsko vrednostjo, ki je bil že leta 2007 razglašen za nacionalni spomenik Bosne in Hercegovine. Prvi pomemben korak na tej poti je bil narejen že konec leta 2022, ko je župan Občine Ilidža Nermin Muzur, prav tako s soglasjem Občinskega sveta, podpisal pogodbe o odkupu dveh stanovanj, ki se nahajata v stavbi stare železniške postaje.

Zgodovina železniške postaje Ilidža

Stavba železniške postaje Ilidža se nahaja na zahodnem izhodu iz mesta Sarajevo, v središču naselja Ilidža, na ulici Muhameda Mehmedbašića št. 22. Objekt je s svojo daljšo stranjo orientiran v smeri vzhod–zahod, glavni vhod pa je na južni strani. Do objekta se je dostopalo s priključne ceste (današnja ulica Muhameda Mehmedbašića). Železniška proga se je nahajala na severni strani objekta, na mestu današnje avtoceste Sarajevo–Mostar, kjer je bil izhod na peron.

Izgradnja proge je vključevala tudi izgradnjo spremljevalnih objektov. Tako je ob izgradnji proge Sarajevo–Brod leta 1882 Sarajevo dobilo tudi prvo mestno železniško postajo, oddaljeno približno tri kilometre od centra mesta. Ta glavna železniška postaja je bila povezana z Ilidžo z lokalno progo Sarajevo–Ilidža, ki je bila zgrajena 25. maja 1890. leta. Leta 1892 je bila zgrajena tudi lokalna proga Ilidža–Banja Ilidža v dolžini 1,3 km, ki je bila povezana s progo Sarajevo–Metković. Istega leta je bila zgrajena tudi železniška postaja na Ilidži, po projektu Tehničnega oddelka Bosanskohercegovskih državnih železnic. Stavba postaje na Ilidži je prvi objekt arhitekture te vrste iz avstro-ogrskega obdobja in edini objekt železniškega prometa na Ilidži.

Objekt je najverjetneje zgrajen po projektu Franca Blažka, češkega arhitekta, ki je delal na Gradbenem oddelku deželne vlade v Sarajevu v obdobju 1889–1903.

Objekt je služil svojemu namenu vse do ukinitve ozkotirne proge Sarajevo–Metković–Ploče 26. novembra 1966, ko je bil preurejen v stanovanjski prostor. Stavba je bila v gradbeno dobrem stanju vse do leta 1996, ko je zaradi požara v celoti uničena strešna konstrukcija vzhodnega dela objekta. Zaradi vpliva vremenskih razmer in neizvedenih del na sanaciji poškodovanega strešja objekt hitro propada. Še posebej je ogroženo vzhodno krilo in osrednji trakt.

Stavba stare železniške postaje na Ilidži s svojimi poudarjenimi poševnimi strehami in bogato obdelanimi lesenimi napušči predstavlja tipičen primer »alpske arhitekture« avstro-ogrskega obdobja. Objekt ima arhitekturne oblike, značilne za večino objektov te namembnosti (stanične zgradbe), srečujemo pa jih tudi na stanovanjskih objektih. Osnovna značilnost »alpskega« sloga gradnje je velika uporaba lesa tako za konstrukcijske kot za dekorativne namene. Slog gradnje, uporabljen na tem objektu, je bil »uvožen« iz držav alpske regije, zaradi velike podobnosti z avtohtono arhitekturo pa je bil dobro sprejet, zlasti v stanovanjski arhitekturi in arhitekturi javnih objektov.

Stanična stavba ima dve krili, vzhodno in zahodno, ki sta medsebojno povezani s komunikacijskim traktom. Vhodni del je obsegal vežo (predprostor), na južni strani katere je bil glavni vhod v stavbo, na severni pa izhod na peron. Na južni in severni strani veže so bili pokriti komunikacijski prostori - verande (atriji), ki so bili povezani s trijemom na južni in zahodni strani objekta. V pritličju zahodnega krila sta bili prvotno nameščeni dve čakalnici I., II. in III. razreda. V pritličju vzhodnega krila so bile pisarniške prostore, stopnišče, sanitarije, kasneje pa je bil na jugovzhodnem delu prizidan stan za upravnika. Vertikalna komunikacija je bila zagotovljena preko dvokračnega stopnišča. V nadstropju je bil prostor namenjen bivanju. Po ukinitvi ozkotirne proge leta 1966 je bil prostor stanične stavbe preurejen v stanovanjski prostor, v katerem je bilo več stanovanjskih enot.

Stavba železniške postaje na Ilidži je bila zgrajena iz tradicionalnih materialov, iz lesa in opeke. Konstruktivne elemente objekta sestavljajo temelji, opečni zidovi, medetažna konstrukcija in strešna konstrukcija.

Konstruktivni zidovi objekta so izdelani iz opeke, debeline v pritličju in nadstropju znaša 50 cm, v kleti pa 70 cm. Notranji predelni zidovi so izdelani iz opeke debeline cca 35 in 15 cm. Vsi zidovi z notranje in zunanje strani so ometani in pobarvani. Na vogalih vseh fasadnih zidov so dekorativni bloki širine cca 40 cm.

Debelina medetažne konstrukcije pritličja in nadstropja znaša cca 30 do 45 cm, ki je izdelana iz lesenih tramov, preko katerih je položen lesen pod.

Objekt stanične stavbe je pokrit z dvokapnimi strehami, katerih kritina je bila prvotno bobrovec, kasneje pa strešnik kanalica. Strehe so visoke, strme, izdelane iz masivne lesene strešne konstrukcije z velikimi, bogato izdelanimi napušči, ki so imeli lesene rezbarjene okrasne elemente.

Na strehi je sedem strešnih oken in pet visokih, z opeko zidanih dimnikov.

Na severni fasadi je štirinajst okenskih odprtin različnih velikosti, od tega so tri strešne. Okna so lesena, izdelana v šestih ali devetih poljih, na fasadi pa imajo okrasne okvirje iz fasadne opeke. Na tej fasadi so bila nameščena tudi pet dvokrilnih lesenih vrat, ki so imela zastekljena polja in nadsvetlobo. Na južni fasadi je enajst oken različnih velikosti in šest dvokrilnih lesenih vrat. Na zahodni fasadi je pet, na vzhodni pa šest okenskih odprtin. Na zahodni fasadi so tudi ena dvokrilna vrata.

Po obnovi Bistriške postaje bo revitalizacija stare železniške postaje na Ilidži zagotovo še ena turistična atrakcija v Sarajevu.