Splošni kaos za politične potrebe

Napisal: E. Mušinović

---

Donacije tujih držav, ki bi morale Bosni in Hercegovini pomagati pri soočanju s posledicami koronavirusa (COVID-19), so pokazale vso slabost aktualnih državnih funkcionarjev. Celo stanje, v katerem bi moralo biti njihovo delo prednostno usmerjeno v dobrobit vseh državljanov BiH, ni odvrnilo domačih funkcionarjev od njihove nespametne potrebe po poceni politikanstvu in tekmovanju.

V času splošnega kaosa ima politikanstvo povsem hujšo diagnozo od tiste, ki ji v regiji vsakodnevno izpostavljeni – diagnozo hude politične shizofrenije, ki je, ne le bosansko-hercegovski, temveč tudi regionalni politiki niso sposobni potisniti niti med krizo.

Odločitve domačih oblasti kažejo, da so že na samem začetku odločevalci v BiH spoznali, da so krize na nek način področja, osvobojena demokracije in logike, oziroma področja, kjer ni potrebe po soglasju in konsenzu, niti po utemeljevanju svojih odločitev javnosti.

Prav ta pristop nas je pripeljal v situacijo, ko je Vlada Kantona Sarajevo na včerajšnji seji sprejela Odločitev o dajanju soglasja k Sporazumu o dodelitvi transferja Mestu Novi Pazar (Republika Srbija) v višini 50.000 KM. Kot je ob tej priložnosti poudaril premier KS Mario Nenadić, v času, ko se vsi borimo s pandemijo, povzročeno s koronavirusom, „smatram, da je naša obveznost pomagati Mestu Novi Pazar, ki je v Republiki Srbiji prepoznano kot eno od žarišč koronavirusa“.

V tem pristopu ne bi bilo nič spornega, če v Bosni in Hercegovini, državi, v kateri je tudi Kanton Sarajevo, ne bi obstajale druge občine in mesta, katerim bi dodatna denarna pomoč Vlade Kantona Sarajevo v višini 50.000 KM prav tako pomagala v boju proti koronavirusu (COVID-19) enako, kot bo pomagala Novim Pazarju. Kolikor koli neverjetno se sliši, pomoč tem BiH mestom, kot je Goražde, nudi prav Republika Srbija. Če povzamemo, siromašna Bosna in Hercegovina pomaga mestom v Srbiji, siromašna Srbija pa mestom v Bosni in Hercegovini – hkrati pa siromašni državi, Bosna in Hercegovina in Srbija, iščeta donacije od tujih držav in mednarodnih organizacij, da bi pomagali lastnim lokalnim skupnostim. 

Potreba po pomoči tuji državi pred lastno je bila izkazana tudi konec marca letos v Mostarju, ko je kantonalna vlada dodelila več sredstev Zagrebu kot Konjicu. Glavno mesto sosednje Hrvaške je iz žepov državljanov BiH prejelo 100.000 KM zaradi uničujočih potresov, medtem ko je Splošna bolnišnica v Konjicu, ki je v tistem času pošiljala številne pozive zaradi pomanjkanja medicinske opreme, prejela le 84.875,00 KM.

Glede donacij tujih držav in mednarodnih organizacij javnost v Bosni in Hercegovini nikoli ni dobila odgovora na vprašanja, na naslove katerih predsednikov in premierov ter katerih držav so bili poslani pozivi za pomoč BiH, kdo je poslal te pozive – Ministrstvo za zunanje zadeve BiH ali Predsedstvo BiH – in zakaj je na splošno izostala mednarodna aktivnost državnih funkcionarjev, v čigar ustavni pristojnosti so navedena vprašanja.

Ta problem je prišel na površje po odločitvi Rusije in Madžarske, da pomagata le bosansko-hercegovinskemu entitetu Republika Srpska. Logičen sklep bi bil, da so predstavniki oblasti v entitetu RS iskali pomoč in da so jim tuje vlade ugodile, enako kot bi bil logičen sklep, da BiH ni dovolj angažirana pri iskanju mednarodne pomoči. V prid temu gre tudi odločitev oblasti na Madžarskem, ki se je po uradni reakciji Ministrstva za zunanje zadeve BiH kljub temu odločila pomagati celotni BiH, ne le RS.

Torej, potrebno je uradno reagirati, saj sporočila za javnost v bosanskem, hrvaškem ali srbskem jeziku, namenjena domači javnosti, predstavljajo le odraz poceni politikanstva, od katerega državljani nimajo nikakršne koristi.