Omogočeno povezovanje delovne dobe za 30 delavcev RMU Kakanj, ki so izpolnili pogoje za upokojitev

(Patria) - Vlada Federacije BiH je na predlog Zveznega ministrstva za energijo, rudarstvo in industrijo sprejela sklep o plačilu zaostalih neplačanih obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za povezovanje delovne dobe delavcev Rudnika rjavega premoga „Kakanj“ d.o.o. Kakanj.

S sklepom se temu rudniku odobri povezovanje delovne dobe za neplačane prispevke za PIO/MIO za 30 delavcev, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, v skupnem znesku 1.268.651,68 KM.

Ta znesek bo plačan iz sredstev RMU „Kakanj“, za realizacijo sklepa pa so zadolženi JP „Elektroprivreda BiH“ d.d. Sarajevo, RMU „Kakanj“, Zvezni zavod za PIO in Davčna uprava FBiH.

Obrazloženo je, da je Vlada Federacije BiH v preteklem obdobju sprejemala sklepe o plačilu zaostalih neplačanih obveznosti za PIO/MIO za povezovanje delovne dobe delavcev odvisnih družb - rudnikov premoga v Koncernu „Elektroprivrede BiH“.

Te obveznosti so bile plačane iz sredstev odvisnih družb-rudnikov, zagotovljena pa so bila s sklepi o odobritvi sredstev za posojila odvisnim družbam-rudnikom premoga s strani JP EP BiH, sprejetimi 25.5.2021. in 17.10.2023. leta.

V obrazložitvi je navedeno, da je RMU „Kakanj“ „Elektroprivredi BiH“, kot vladajoči družbi, predložil zahtevo, da se s plačilom prispevkov za PIO/MIO omogoči povezovanje delovne dobe za delavce, ki so izpolnili pogoje za upokojitev do 31.5.2024. leta.

Nato se je to elektroenergetsko podjetje obrnilo na Zvezno ministrstvo za energijo, rudarstvo in industrijo z vlogo za sprejem Sklepa o plačilu zaostalih neplačanih obveznosti za povezovanje delovne dobe za neplačane prispevke, s čigar realizacijo se omogoča nadaljevanje procesa prestrukturiranja rudnikov premoga.

Strategija dolgoročne prenove stavb

Vlada Federacije BiH je na predlog Zveznega ministrstva za prostorsko ureditev sprejela sklep o sprejetju Strategije dolgoročne prenove stavb v Federaciji BiH za obdobje do leta 2050.

Vlada bo to strategijo poslala Parlamentu FBiH v obravnavo in sprejetje. Gre za razvojni dokument, ki predstavlja strateško zavezanost zahtevam energetske tranzicije in blaženju posledic podnebnih sprememb. Prenova stavb z namenom povečanja energijske učinkovitosti in zmanjšanja emisij CO2 predstavlja razvojni fokus tega dokumenta.

V obrazložitvi je navedeno, da bo Vlada Federacije BiH s sprejetjem in izvajanjem strategije v celoti prispevala k izboljšanju ključnih makroekonomskih kazalnikov, kot so rast BDP-ja, zaposlenosti ter življenjskega standarda državljanov, ter zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja.

Pravna podlaga za sprejetje strategije je v direktivah Evropske unije o energijski učinkovitosti in o energijskih karakteristikah stavb, katerih izvajanje je obvezno v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti, Akcijskim načrtom za energijsko učinkovitost FBiH in Sklepom o izdelavi sektorske Strategije dolgoročne prenove stavb v FBiH.

V razlogih za sprejetje je navedeno, da se ta strategija opira na projekcijo energetskega sektorja iz Integriranega načrta za energijo in podnebje BiH, ter predstavlja njegov izvedbeni dokument za komponento energijska učinkovitost.

Med drugim so opredeljene strateške zavezanosti glede dolgoročne prenove stavb v FBiH za obdobje do leta 2050, vključno z zavezami za tri desetletna obdobja do leta 2030., 2040. in 2050., z namenom visoko energijsko učinkovitega in dekarboniziranega sklada stavb do leta 2050.

Obrazloženo je, da obnova stanovanjskih in nestanovanjskih stavb z uporabo ukrepov energijske učinkovitosti povzroča manjše energetske izgube, oziroma zmanjšanje potrebe po energiji, s čimer se ustvarjajo prihranki v proračunih (javnih in zasebnih) in doseže zmanjšanje emisij CO2.

Nadalje, intenzivna obnova prispeva k povečani zaposlenosti z razvojem gradbenega sektorja (inženirske storitve, proizvodnja gradbenih materialov in izdelkov ter gradbena operativa), ter se povečuje vrednost in življenjska doba obnovljenih stavb, udobje in kakovost notranjega zraka.

Prav tako je poudarjeno, da je na poti naše države proti EU nujna boljša uporaba sredstev EU za financiranje razvojnih prioritet. Zato je omenjeno tudi, da je obstoj strateških dokumentov, ki artikulirajo razvojne prioritete, eden ključnih predpogojev za dostop in uporabo sredstev EU.

Strategija opredeljuje tudi oceno potrebnih naložb, za kar je poudarjeno, da bo treba uporabiti vse razpoložljive vire financiranja, kot so proračuni različnih ravni oblasti, razpoložljiva sredstva EU, naložbe podjetij - ponudnikov energetskih storitev, ter naložbe iz sistema obveznosti za energetske prihranke, kot tudi javno-zasebna partnerstva in subvencionirana posojila.