Omerbegović-Arapović za NAP: Suficit v proračunu Federacije je vladna prevara, breme dolga narašča

Vlada FBiH nima veliko prostora za slavje. Vladin optimizem in zgodba o suficitu sta brez podlage, meni makroekonomistka dr. Adisa Omerbegović-Arapović v intervjuju za agencijo Patria, potem ko so iz Vlade objavili, da je Federacija prvič po desetih letih v suficitu in da reforme dajejo rezultate.

„Proračun FBiH je v obdobju od 1.1. do 30.6.2017. leta ustvaril suficit v višini 60,8 milijona KM. Tudi skupni finančni rezultat vseh kantonov je v suficitu 137,2 milijona KM, suficit v višini 60,1 milijona KM pa so ustvarile tudi občine,“ je izjavila ministrica za finance Jelka Milićević po zasedanju Vlade prejšnji teden.

Omerbegović-Arapović pa meni, da je trenutni suficit, o katerem govori Vlada, prevara, saj izhaja iz zmanjšanja velikih kapitalskih naložb. Ni množične gradnje cest ali drugih velikih javnih naložb, je pa ogromno plačevanje upnikom. Torej, pravi Omerbegović-Arapović, obstaja tekoči suficit, vendar je to povsem nepomembno, saj je dolgoročna proračunska slika zelo negativna. 

Patria: Po podatkih Centralne banke konsolidirani proračun Federacije BiH beleži neto suficit dve leti zapored, in sicer 133 milijonov KM v letu 2015 in 383 milijonov KM v letu 2016. Kaj je povzročilo te suficite v primerjavi z deficiti v preteklih letih? 

Omerbegović-Arapović: Suficit predstavlja razliko med prihodki na eni strani in odhodki z neto nabavo nefinančnih sredstev na drugi strani v proračunu Federacije BiH. Odgovor leži v ogromnem zmanjšanju naložb v nefinančno premoženje, torej kapitalskih naložb, kar je neslavni rezultat te Vlade. V letih, ko je bil realiziran neto primanjkljaj, so kapitalske naložbe povzročale primanjkljaj. V ekonomski teoriji vlade povečajo javno porabo, ko zasebni sektor popusti, da bi spodbudile gospodarsko rast. Prav je, da je javna poraba v domeni javnih naložb, ki vplivajo na gospodarsko rast in imajo dolgoročne pozitivne ekonomske učinke. Tako so kapitalske naložbe v letu 2010 znašale 281 milijonov, v letu 2011 339 milijonov, leta 2012 443 milijonov, leta 2013 celo 646 milijonov KM in dosegle vrhunec leta 2014, ko je bilo investiranih celo 686 milijonov javnega denarja.

Z prihodom Vlade premierja Novalića so vladne naložbe v letu 2015 padle na raven nižjo od tiste v letu 2010 in znašajo le 221 milijonov KM, v letu 2016 pa se niso bistveno povečale in so znašale 248 milijonov KM. Zmanjšanje javnih naložb je omogočilo te neto suficite, s katerimi se Vlada poskuša hvaliti. Na žalost ti suficiti niso rezultat velikega zmanjšanja tekočih odhodkov, privilegijev in luksuza v tekoči porabi, temveč so rezultat zmanjšanja porabe, kjer je ta zaželena, in to je sfera javnih naložb. To je pravzaprav debakel te Vlade! 

Patria: Trdite, da je suficit, s katerim se Vlada hvali, prevara. Čim to dokazujete?

Omerbegović-Arapović: Tekoči suficit ne pomeni veliko, če pogledamo celotno sliko proračuna Federacije BiH. Ta je takšna, da že več let beležimo tekoče suficite, vendar se struktura proračuna bistveno poslabšuje, ker breme dolga v proračunih narašča. V letu 2014 je 54 % skupnih proračunskih prihodkov odhajalo na servisiranje dolga. V letu 2017 dve tretjini, torej 66 % proračuna, odhaja na servisiranje dolga. 

Napoved za naslednjih nekaj let je še slabša in vse več skupnih prihodkov, torej davčnega denarja, je potrebnih za servisiranje dolga. Zaradi tega moramo nenehno najemati denar, tako da brez novih zadolževanj ne moremo prenesti bremena starih in novih zadolževanj in vse manj je denarja za kapitalske naložbe. 

Manj naložb, več denarja upnikom in eto suficita! 

Zato ta Vlada več dela za interese upnikov kot za interese lastnih državljanov. Torej, mi smo v globokem strukturnem primanjkljaju, ker so naši prihodki bistveno nižji od skupnih odhodkov in izdatkov, in to bo v prihodnjih letih še slabše zaradi neodgovornega zadolževanja. Trenutni suficit, o katerem govori Vlada, je prevara, ker izhaja iz zmanjšanja velikih kapitalskih naložb. Ni množične gradnje cest ali drugih velikih javnih naložb, je pa ogromno plačevanje upnikom. Torej, obstaja tekoči suficit, vendar je to povsem nepomembno, ker je dolgoročna proračunska slika zelo negativna. 

Patria: Iz Vlade FBiH so se tudi pohvalili, da so dokazali, da lahko delujejo brez denarja IMF. Kako komentirate to izjavo?

Omerbegović-Arapović: Trenutni aranžman z IMF je tej Vladi omogočil, da restrukturira del obveznosti, torej da del kratkoročnih obveznosti pretvori v dolgoročne obveznosti. Brez takšnega aranžmaja bi bilo breme dolga v proračunih še slabše. Zato je neverjetno, da se Vlada hvali z možnostjo, da preživi brez posojila IMF.

Znesek tranše IMF je že načrtovan kot prihodek v tekočem proračunu Federacije. Vlada FBiH lahko le zamenja denar IMF z nekaterimi drugimi, dražjimi viri, kar že mesece počne. Izdaja zakladne menice in obveznice, nato drugim upnikom v krajšem roku vrača dražji denar, vendar to Vladi le začasno premosti pomanjkanje denarja v proračunu. S tem največ zaslužijo bogati upniki, za katere je to varen vir zaslužka, račun pa plačajo državljani. Ti upniki so komercialne banke, ki na ta način postanejo bogatejše za obresti, ki jih Vlada plačuje, mi državljani pa postanemo dolgoročno siromašnejši, ker bomo v prihodnosti plačevali enake ali višje davke, da bi odplačali ta posojila. 

Posebej slabo je to, da se ta posojila porabijo za tekoče odhodke, ne za kapitalske naložbe ali kakšno reformo, ki bi morda ustvarila močnejšo gospodarsko rast ali dovolj prihodkov za servisiranje teh posojil v prihodnosti. 

Torej, zamenjava ugodnega posojila IMF z drugim, manj ugodnim posojilom, ni dokaz sposobnosti. Nasprotno. Nadalje, naše oblasti so se s Pismom o namerah IMF zavezale k reformam kot glavni pogoj za kreditiranje, zato je izjava, da se lahko deluje brez IMF, morda uvertura, da se lahko deluje tudi brez reform! Enako pomembno je, da posojilo IMF pomeni devizni priliv, ki prispeva k stabilnosti valute, temu pa posojila komercialnih bank ne prispevajo, ker ne bodo povečale deviznih rezerv Centralne banke.

Na drugi strani prevelika izpostavljenost komercialnih bank javnim proračunom povečuje tveganje v finančnem sistemu in s tem posredno destabilizira valutni odbor, torej samo valuto.