Okrogla miza v Foči: Reševanje vprašanja pogrešanih je ključ do naše prihodnosti

(Patria) - Okrogla miza v organizaciji Svetovalnega odbora Inštituta za pogrešane osebe BiH je danes potekala v skupščinski dvorani v Foči na temo "Dosežki in prednostne naloge v procesu iskanja pogrešanih oseb".

Okrogle mize so se udeležili člani združenj svojcev pogrešanih oseb, člani kolegija direktorjev Inštituta za pogrešane osebe BiH, ki jim je predsedoval Nikola Perišić, Srđan Drašković, predsednik skupščine občine Foča, člani Svetovalnega odbora ter predstavniki OSA BiH.

Prisotni so bili tudi predstavniki tožilstva BiH, Državne agencije za preiskave in zaščito, Mednarodnega odbora Rdečega križa, Mednarodne komisije za pogrešane osebe, tožilstva BiH ter Rdečega križa Federacije BiH in Bosne in Hercegovine, pa tudi verskih skupnosti, in sicer Miralem Hodžić iz Medžlisa Islamske skupnosti Foča ter Darko Đogo, duhovnik pravoslavne cerkve v Foči.

Sestanek je s svojim nagovorom odprl Drašković, ki je najprej pozdravil prisotne, nato pa dejal, da je velika nesreča izgubiti nekoga, še večja pa je, ko nekdo izgine, saj do najdbe njegovih posmrtnih ostankov miru za družino ni.

- Apeliram na vse, ki so vključeni v proces, da se maksimalno angažirajo, saj čas ni na naši strani, in da pomagajo družinam najti svoje najdražje ter tako dosežejo vsaj to zadoščenje - je dejal Drašković.

Na okrogli mizi so nato predstavili rezultate dela Inštituta za pogrešane osebe BiH za preteklo obdobje in poudarili, da se v naši državi še vedno išče 7.608 oseb.

Od tega števila, kot je bilo rečeno, je 40 odstotkov oseb pogrešanih na območju, ki ga pokriva Področni urad Vzhodno Sarajevo.

Nikola Perišić, predsedujoči kolegija direktorjev, je poudaril, da gre za najtežje primere, in navedel težave, s katerimi se Inštitut sooča v procesu iskanja pogrešanih oseb.

Poudarek je bil na pomanjkanju točnih informacij o lokacijah grobišč, v katerih se še vedno nahajajo posmrtni ostanki žrtev, za katerimi se še vedno išče.

- V zadnjih 15 dneh smo imeli 12 ekshumacij, le v enem primeru smo našli posmrtne ostanke, čeprav so bile informacije zelo zanesljive.

Moram poudariti, da je to predvsem humanitarno vprašanje in skrajni čas je, da se naša oblast in družba potrudita pri njegovem reševanju, da se z vrha pošlje univerzalno sporočilo, s katerim bi se ljudje prisilili, da spregovorijo, da bi našli naše pogrešane, predali trupla družinam in da bi bili dostojno pokopani.

To je ključno za našo prihodnost, k temu pa nas zavezuje tudi Zakon o pogrešanih osebah, ki določa, da imajo družine pravico vedeti, kaj se je zgodilo njihovim najdražjim - je dejal Perišić in dodal, da Inštitut vstopa v nove projekte, s pomočjo katerih se pričakuje izboljšanje samega procesa.

Poudarjeno je bilo tudi, da je ključnega pomena reševanje vprašanja napačnih identifikacij s klasično metodo, in apelirano je bilo, da družine tistih, ki so svoje najdražje identificirali na ta način, dajo kri, da bi se takšne identifikacije preverile in odpravile morebitne napake.

Svojci pogrešanih oseb so med razpravo večkrat poudarili, da je časa vse manj in da vse težje prenašajo besedo „ni več“.

Po razpravi je bilo sprejetih več sklepov, eden izmed njih je jasno zahteval od institucij, da reševanje vprašanja pogrešanih postane prva prednostna naloga v naši državi.

Prav tako je bilo zahtevano od združenj svojcev pogrešanih oseb, da okrepijo aktivnosti pri zbiranju referenčnih vzorcev krvi od družin žrtev, ki so bile identificirane s klasično metodo, da bi se tako ugotovljeni identiteti preverili in popravile morebitne napake.

Z enim izmed sklepov je bilo zahtevano tudi, da verski uslužbenci v naši državi govorijo o pogrešanih v svojih verskih skupnostih in apelirajo na vse, ki imajo kakršne koli informacije o grobiščih, da o tem spregovorijo.