Spopad oblasti in opozicije pahnil Turčijo v finančno turbulenco

(Patria) - Aretacija vodilnega političnega rivala turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je sprožila finančno burjo in pod drobnogled postavila ekonomsko politiko trdolinijaškega voditelja, poroča AFP.

Borza in lira sta strmoglavili, ekonomisti pa opozarjajo, da bo panika, ki je sledila, povzročila ponovno zvišanje visoke stopnje inflacije v Turčiji, ravno ko so jo začeli brzdati. Aretacija istanbulskega župana Ekrema Imamogluja 19. marca v preiskavi o korupciji in terorizmu je sprožila hude ulične spopade, v katerih je bilo od takrat pridržanih več kot 1.000 ljudi.

„Erdogan je sprožil nov ekonomski požar in obrnil trge,“ je za AFP povedal ekonomist Mustafa Sonmez.

Turški borzni indeks BIST je padel za 8,7 odstotka na dan Imamogluve aretacije in za 7,8 odstotka dva dni pozneje, kar je padec za več kot 16 odstotkov v tednu, kar je njegov največji padec od prvih dni velike svetovne gospodarske krize leta 2008.

V ponedeljek si je opomogel za skoraj tri odstotke, vendar je v celotnem tednu ostal v padcu za več kot 14 odstotkov. Protesti so se nadaljevali, evropske sile pa so aretacijo označile za žalitev demokracije. Državni finančni organ v državi je spremenil pravila trgovanja v poskusu stabilizacije trgov.

Turška lira je padla, kar je centralno banko spodbudilo k posredovanju. Ekonomisti pravijo, da je banka porabila več kot 20 milijard dolarjev za nakup lir, da bi poskušala podpreti njeno vrednost.

Kljub temu je bila lira včeraj okoli svoje zgodovinske najnižje vrednosti 38 lir za ameriški dolar.

„Centralna banka in vlada poskušata pomiriti trg in omejiti nestanovitnost,“ je povedal Emre Akcakmak, svetovalec za portfelj v investicijski skupini East Capital.

„Zelo težko je privabiti dolgoročne strateške tuje vlagatelje v Turčijo v takšnem okolju, kjer niti lokalno prebivalstvo nima popolnega razumevanja o tem, kaj se dogaja,“ je dodal.

Past inflacije

Padec lire je sprožil strah, da bo Turčija popustila v svojem boju proti naraščajoči inflaciji, ki je močno zvišala cene gospodinjskih potrebščin. Stopnja inflacije je konec leta 2022 dosegla 85 odstotkov.

Erdogan, konservativec iz stranke AKP, je prej izrazil neortodoksno stališče, da zvišanje obrestnih mer spodbuja inflacijo, namesto da bi jo zniževalo, in da bankirji običajno ciljajo na zvišanje stopenj. Turčija se je kljub temu leta 2023 zatekla k zvišanju stopenj. Inflacija je prejšnji mesec padla pod 40 odstotkov, prvič v dveh letih, oblasti pa so si zastavile cilj, da jo do konca leta spustijo pod 24 odstotkov.

„V takšnih trenutkih tisti, ki imajo denar, bežijo v tuje valute, zlato in nepremičnine kot zatočišče, kar spodbuja inflacijo,“ je opozoril Sonmez.

Investicijske skrbi

Kaos, ki ga je povzročila Imamogluva aretacija, skupaj z nedavnim preganjanjem dveh poslovnežev, ki sta kritizirala oblast, predstavlja izziv za ministra za ekonomijo Mehmeta Simseka. Simsek je dve leti poskušal privabiti nazaj vlagatelje, ki so se odmaknili od Turčije zaradi političnih napetosti in Erdoganove neortodoksne monetarne politike.

„Simseku to nikoli ni bila lahka naloga. Vedno je bila nemogoča misija, zdaj pa je to le še ena grbina na njegovi poti,“ je dejal Akcakmak.

Simsek, nekdanji ekonomist ameriške banke Merrill Lynch, je bil v nedeljo prisiljen zanikati trditve opozicije, da bo odstopil.

„Delamo na tem in še naprej bomo sprejemali vse potrebne ukrepe za pravilno delovanje trgov,“ je zapisal Simsek na družbenem omrežju X.

„Prosim, ne verjemite lažnim novicam.“

Erdogan je v ponedeljek izrazil polno podporo ministru Simseku.