Napisal: Armin Sijamić
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je začel izpolnjevati svojo predvolilno obljubo – deportacijo ilegalnih migrantov. Guverner Kalifornije Gavin Newsom s svojim ravnanjem kaže, da demokrati to vprašanje vidijo drugače.
Donald Trump ne preneha biti novica dneva. Vse, kar počne, skoraj vedno odmeva, čeprav rezultati teh podvigov pogosto ne ustrezajo drami, ki jo je predhodno ustvaril. Na primer, v konkretnem primeru je pogosto izvedel manj deportacij ilegalnih migrantov kot njegovi predhodniki, celo manj kot Bill Clinton, ki ga je Washington predstavljal kot vzornika politika 21. stoletja. S potezami v Kaliforniji je Trump, vsaj začasno, s prvih strani časopisov umaknil svoj obračun z Elonom Muskom.
Prva velika tarča Trumpove priseljenske politike je Kalifornija, zvezna država na meji z Mehiko, demokratično oporišče, središče nekaterih največjih ameriških tehnoloških podjetij in prostor, kjer se španski jezik zaradi priseljevanja govori enako pogosto kot angleščina.
Trump proti Newsomu
Zakaj je Trump izbral Kalifornijo, je zanimivo vprašanje. Uporabo sile proti ilegalnim migrantom bi lahko preizkusil v kakšni zvezni državi, kjer jih je bistveno manj ali kjer vladajo njemu zvesti republikanci. Izbira Kalifornije se zdi, da ima močne politične in ideološke razloge.
Kalifornija je država, ki ji demokrati vladajo desetletja, guverner Newsom pa se omenja kot eden od možnih Trumpovih protikandidatov po umiku Josepha Bidna iz predsedniške tekme. Newsom je eden tistih, ki jih demokrati na prihajajočih volitvah vidijo bodisi kot kandidate ali kot osebe, ki bodo podprle nekoga drugega.
Trump je ostro napadel oblasti Kalifornije. Angažiral je Nacionalno gardo brez soglasja guvernerja, kar je prvi primer v Združenih državah Amerike po letu 1965, ko je predsednik Lyndon B. Johnson odredil njeno napotitev v Alabamo. Tako je Trump storil nasprotno od tega, kar je Bidnu storil republikanski guverner Teksasa Greg Abbott, ki je Nacionalno gardo uporabil za zaščito ameriške državne meje in s tem odvzel pristojnost zveznim organom.
V Kaliforniji že dneve potekajo protesti proti aretacijam ilegalnih migrantov, še posebej v Los Angelesu, varnostne sile pa imajo polne roke dela. Spopadi z demonstranti trajajo, vsak dan pa je več aretiranih, ranjenih in tistih, ki se po inerciji po Združenih državah Amerike uvrščajo na eno od dveh strani. Na koncu je Trump odredil ameriški vojski, naj bo v pripravljenosti.
Newsom je napovedal tožbo proti Trumpu, češ da je bila Nacionalna garda lahko napotena le ob posvetovanju z oblastmi zvezne države, predsednik pa je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da morda treba aretirati tudi guvernerja. „Donald Trump je neodgovoren in nemoralen,“ je dejal Newsom. „Sprejel je nezakonit in neustaven ukrep federalizacije Nacionalne garde in s tem ogroža življenja.“ Newsom nima dvomov, kam vodi Trumpova odločitev: „To je le napoved tega, kar prihaja. Tukaj ne gre za Los Angeles per se. Gre za vse nas,“ je dejal in dodal, da je Trump „izven nadzora“.
Podpredsednica vlade Kalifornije Eleni Kounalakis je še natančnejša. „Kar se dogaja v Los Angelesu, ni vprašanje varnosti, temveč zastraševanja“. Ona meni, kot mnogi demokrati, da Trump ne namerava zatreti demonstracij, temveč želi razpihati delitve in „okončati vladavino prava“, kot je dejal demokratski senator Chris Murphy. Demokrati menijo, da je New York, še eno demokratično oporišče, naslednja Trumpova tarča in da želi v Združene države Amerike namestiti avtokracijo.
Širša slika
Obračun Trumpa in Newsoma ni le političen, ampak tudi oseben. Predsednik guvernerja imenuje „Newscum“, dodajajoč v njegovo priimek besedo „scum“, kar v angleščini pomeni smet ali gnilo. Vendar je za celotne ameriške razmere še pomembnejši Trumpov udarec na Kalifornijo, oziroma na tamkajšnjo politiko, ki jo on in njegove privrženci prezirajo.
Namreč, kot pri skoraj vseh desničarjih na Zahodu, med Trumpovimi sodelavci so ljudje, ki verjamejo, da ima Samuel Huntington prav, ko je govoril o „spopadu civilizacij“ in predlagal, da različne civilizacije ne morejo živeti skupaj, iščoč primere svoji tezi po vsem svetu. Kalifornija, naseljena z latinskoameriškimi in drugimi migranti, je odličen poligon za testiranje te teze.
Država ima okoli štirideset milijonov prebivalcev. Hispaniki so večina s 40 odstotki, 34 odstotkov je belcev, Azijatov je 16 odstotkov, Afroameričanov pa 6,5. Angleščina je primarni jezik le za 44 odstotkov tamkajšnjih prebivalcev. Kalifornija je po Huntingtonu južna meja civilizacije Zahoda in južneje od nje se začenja latinskoameriška civilizacija.
Zadnja Huntingtonova knjiga, poleg omenjene „The Clash of Civilizations and the Remaking of World Order“, objavljena leta 2004, nosi naslov „Who Are We? The Challenges to America's National Identity“, verjetno njegova najpomembnejša in se ukvarja z demografskimi (od tod tudi nacionalnimi, etničnimi, verskimi, družbenimi, političnimi...) spremembami v Združenih državah Amerike, Kalifornija pa je eden od vzorčnih primerov. Huntington je v tej knjigi poskušal dokazati, da Združene države Amerike niso „narod priseljencev“, temveč da je ta država utemeljena na anglo-protestantizmu, ki so ga prinesli prvi priseljenci iz britanskega imperija in drugih delov Evrope.
V sedanjem ameriškem kontekstu, kjer dolgo trajajo tako imenovane „kulturne vojne“, je obračun Trumpa in Newsoma nov preizkus identitete Združenih držav Amerike in ustvarjanje temeljev za prihodnje korake. Odnos teh dveh ameriških političnih polov do ilegalnih migrantov in priseljevanja na splošno se bo prej ali slej prelilo tudi na preostali Zahod. Trump in Newsom le na prvi pogled vodita kratkotrajen politični obračun z omejenim vplivom na celotne razmere na Zahodu.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
