OHR je preložil sestanek strokovne skupine za pripravo zakona o državni lastnini

(Patria) - Urad visokega predstavnika v BiH, ki mu predseduje Christian Schmidt, je nedavno začel postopek oblikovanja strokovne skupine, katere cilj je pomagati pri pripravi Zakona o upravljanju in rabi državne lastnine Bosne in Hercegovine, vendar je bil prvi sestanek, ki naj bi bil organiziran včeraj, preložen na kasnejši čas.

Strokovna skupina, ki je sestavljena iz mednarodnih in tujih strokovnjakov s tega področja, naj bi pomagala institucijam BiH, natančneje Parlamentarni skupščini BiH, pri sprejetju Zakona o upravljanju in rabi državne lastnine, kar je bilo naloženo s sodbami Ustavnega sodišča BiH.
Sestanek strokovne skupine je bil odpovedan kmalu po tem, ko je evropski komisar za sosedsko politiko in širitev Oliver Varhelyi zaključil uradni obisk v Bosni in Hercegovini.

Vzporedno z različnimi pritiski Milorad Dodik vse bolj manipulativno izreka neresnice o reševanju statusa državne lastnine, medtem ko se zgodba o spremembah volilnega zakona BiH bliža vrelišču. 

Tako je nedavno v manipulativne namene, predvsem nagovarjajoč nevedne državljane RS, pa tudi svoje volilno telo in morda manj obveščen del diplomatske skupnosti v BiH, izrekel neresnične navedbe, da je Federacija BiH s svojo veljavno zakonsko rešitvijo določila lastništvo nad gozdovi in gozdnimi zemljišči na območju jurisdikcije Federacije.

Vendar to ni prvič, da Milorad Dodik manipulira, izkrivlja in neresnično navaja ne le zakonske rešitve, ampak celo poljubna ustavna tolmačenja Aneksa 4, vedno in izključno v diskurzu agende sestavljene države. 

Ta celotna manipulacija je pravzaprav izpodbijanje in zanemarjanje ustavnega načela državne kontinuitete BiH iz člena 1/1 Aneksa 4 Daytonskega mirovnega sporazuma, ob preferiranju koncepta sestavljene države, ki ga je skrbno branil in vsiljeval možnost njegovega sprejetja. 
Sicer pa je Ustavno sodišče BiH za 2. in 3. december v Sarajevu napovedalo sejo, na kateri naj bi bil obravnavan zahtevek 24 poslancev Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine BiH za reševanje spora med BiH in Republiko Srpsko, ki je nastal v zvezi z dodelitvijo koncesij, so sporočili iz tega sodišča.

Konec lanskega leta je 24 parlamentarcev sprožilo postopek in od te pravosodne institucije zahtevalo, da razveljavi odločitev Republike Srpske o dodelitvi koncesije preko pogajalskega postopka za izgradnjo in rabo hidroelektrarn Buk Bijela, Foča in Paunci na reki Drini.

V pritožbi je navedeno, da se lahko odločitve v zvezi z državno lastnino, kot so reke na mednarodnih mejah, sprejemajo izključno na ravni Bosne in Hercegovine.

Projekt hidroelektrarn v zgornjem toku Drine predvideva gradnjo treh hidroelektrarn, Buk Bijela, Foča in Paunci, ki jih bosta financirali elektropodjetji Srbije in bh. entitete Republika Srpska v višini 220 milijonov evrov.

Sredi maja je bil položen temeljni kamen za izgradnjo hidroelektrarne Buk Bijela, vendar so dela ustavljena do sprejetja odločitve Ustavnega sodišča.

V skupnem podjetju Hidroenergetski sistem Gornja Drina je bilo dogovorjeno, da ima Elektroprivreda Srbije 51-odstotni delež, Elektroprivreda RS pa 49-odstotni delež.

(A.Č.Z.)