Ogrešević: Smo med dvema skrajnostima – evropsko pot in vojna

(Patria) - Predsednik Narodne evropske zveze (NES) BiH Nermin Ogrešević ne dvomi v odločenost državljanov Bosne in Hercegovine, da branijo in ohranijo svojo državo.

V intervjuju za Politicki.ba je govoril o razmerah v BiH, obnašanju Trojke in poudaril, da Milorad Dodik in Dragan Čović narekovata vse politične procese v državi.

Kljub temu poudarja, da znotraj probosanskega/bošnjaškega bloka obstaja "skupna nit" glede BiH in da nihče ne sme podcenjevati odločenosti državljanov te države.

Zasuk bošnjaške politike

Ponovno entiteta RS napoveduje svoj praznik, kar le še povečuje napetosti. Kakšno vidite situacijo v državi v tem trenutku?

Svoje stališče smo pokazali s predlogom partnerjem v Trojki, da ne gremo z Dodikom v oblast, temveč z opozicijo iz RS. Če je bil to trenutek, mi pa zagovarjamo, da se odnosi morajo razčistiti, potem je bil to pravi trenutek in to je bila naša politična odločitev.

Naši partnerji so mislili drugače in zato nismo v državni oblasti.

Če bi bilo po našem, bi bil Milorad Dodik v opoziciji na državni ravni oblasti in ne bi bil v položaju, da izsiljuje, razvija svoje politike in vznemirja javnost v Bosni in Hercegovini s svojim delovanjem in stališči o odcepitvi, žaljenjem in resnimi posegi, ki jih izvaja.

Zakaj je Trojka zavrnila vaše stališče? Je Zahod vplival nanjo ali gre preprosto za nesposobnost?

V zadnjih 20-30 letih se od bošnjaške in probosanske politike, sil, ki so BiH branile v vojni, pričakuje vedno, da bodo mirne, molčale... In to nas drago stane.

Državljani, ki ljubijo to deželo, so v podrejenem položaju, počutijo se negotovo... Očitno je, da politika molčanja in popuščanja ni obrodila sadov.

Mi smo bili za nasproten pristop – da se stvari razčistijo, ker se odprto krši Daytonski sporazum, ruši se ustavni red in na vse to se ne more gledati z odobravanjem.

Zakaj je politika Trojke napredovala politiko popuščanja, ki smo jo zamerili tudi SDA, oni vedo. Zame je bil očitno fokus na to, da se vstopi v oblast, pa kar bo, bo.

To ni naš pristop. Z Dodikom in njegovo rušilaško politiko bi se morali začeti razčiščevati že pri oblikovanju državne oblasti.

Dodik je dobil tudi četrtega delegata...

To je strateška napaka, ne glede na to, katera stranka ali politična skupina je, nikomur ne smemo dati strateškega, ključnega paketa politične moči. To je abeceda in pravilo, ki bi ga moral vsakdo znati v politiki.

Dati Dodiku četrtega delegata je bil popoln zgrešek in amaterizem, in to nas zdaj drago stane, ker ima dejansko nadzorni paket v Klubu Srbov v Domu narodov Parlamenta BiH. In lahko blokira procese.
Kar tudi počne.

Da. Bilo je povsem neodgovorno, najmileje rečeno, da mu to damo. Mi mu česa takega nikoli ne bi dali.

In zdaj nam ti obrazložijo, zakaj je to dobro? V čem je dobro, da je Svet ministrov oblikovan na tak način in po čem je dobro, da smo dali veter v jadra takšni politiki?

To so spini

Nekateri vam očitajo, da ste iz zgodbe o oblasti na državni ravni izstopili, ker niste dobili položajev.

Ma to je spin. Ta teza bi potem pomenila, da je to, kar se zdaj dogaja, dobro. Če se ta spin lahko uporablja, izpade, da je vse v redu.

Imeli smo od začetka jasna stališča, javno smo jih objavili, povedali partnerjem, Dodiku... Potrjuje jih tudi dejstvo, da nismo v oblasti v entitetu FBiH zaradi enkratne odločitve visokega predstavnika in imenovanja Vlade mimo Ustave.

In v tej vladi bi lahko imeli tudi tri ministre.

Da. Ampak bi s svojim vstopom vanjo in vso to zgodbo narušili svoje principe in se pokazali kot ikebane, ki nimajo politične pameti in da na tej bošnjaški strani ni principielnih politikov, ki bi spodbudili državljane s tem, da pokažejo, da znajo reči "ne".

Daljnosežne so posledice zdaj. Prihodnja organizacija države je stvar prihodnjih generacij in tukaj se zdaj bijemo za to, kakšna je prihodnost države. To veliko državljanov ne ve in ne vidi.

A v teku je boj, ki definira prihodnost države, naš in položaj prihodnjih generacij v njej.

Tukaj smo, kjer smo. Dodik napoveduje, da bo sam izvedel volitve, ne glede na to, da gre za izključno pristojnost države BiH, dogovorjeno že v Daytonu. Poleg tega politični voditelj bosanskih Srbov napoveduje tudi novo manifestacijo 9. januarja.

To so nevarne dejavnosti. Ladja se ziblje iz krize v krizo, iz situacije v situacijo vstopamo. Mednarodna skupnost in ti jamci miru bi se morali jasneje odzvati. Vendar...

Kaj bo storil Zahod – jamci Daytona

Pričakujete njihov tak odziv?

Ne, ne vem. Ne morem tega predvideti. Naše sporočilo državljanom je, da se lahko in se moramo zanašati le nase, na svoje moči in na lastno odločenost, da ohranimo našo skupno državo, v kateri bi morali vsi skupaj živeti.

In to ni nobena floskula ali fraza. Vsi normalni ljudje, vseh narodov, ver, vsi državljani bi morali normalno živeti v tej državi, ki ima velike potenciale.
Se bojite, da bo tukaj izbruhnila vojna?

Smo med dvema skrajnostima tukaj – evropsko pot in možno vojno. Vsaka država se pripravlja na vse scenarije, mi pa moramo storiti vse, da do spopada ne pride, in mislim, da bi bila to katastrofa.

Na drugi strani moramo pokazati odločnost, da smo pripravljeni braniti Ustav, Mirovni sporazum in suverenost Bosne in Hercegovine, proti tistim, ki ga bodo ogrožali.

In se bojite, da bi vojaški spopad lahko bil konec tako države kot naroda?

Leta 1992 je bila vojna sprožena z namenom, da izgineta tako država kot narod, in to se ni zgodilo. Narod molči. In tudi mi precej molčimo. Ko pa narod molči in mi z njim, je to najboljše sporočilo.

Procesi izginjanja države in naroda so zapleteni, nas pa je dovolj, ki bi bili ovira. Dolga pot je do tega.

Na Balkanu se takšen spopad ne bi mogel zadržati v mejah BiH. In tudi naše odločnosti, da se branimo, ne smemo podcenjevati. Obstajajo politične sile v mnogih strankah, ki bi bile proti takšnemu avanturizmu.

Zdi se, da probosanski in probošnjaški blok deluje precej dezorientirano in da nima niti osnovne skupne niti. Delite takšno mnenje?

Nit obstaja! V tem probosanskem – bošnjaškem političnem spektru obstaja pluralizem, obstajajo stranke, različna mnenja, imamo tiste, ki so na oblasti, in tiste, ki so v opoziciji...

Na koncu verjamem v pripravljenost, da trdno stopimo za državo Bosno in Hercegovino. A eto, razlikovali smo se po tem, da smo mi zahtevali, da se SNSD-ju ne dovoli vstop v oblast, drugi pa so verjeli, da bo čas naredil svoje in da ne smemo preprečiti Dodiku vstop v oblast. In to sta dva različna pristopa.

Kako je mogoče, da entitet FBiH nima proračuna?

Očitno je, da je mogoče, in očitno je, da ni soglasja v vladajoči večini. Nekateri problemi tam – jasno je – obstajajo. Evo, da smo videli proračun, da bi bil pošteno in pravično narejen, morda bi ga tudi podprli.

HDZ ni uresničil ciljev

Mislite, da je HDZ blokiral sprejetje proračuna in spet izsilil Trojko?

Očitno je bilo leto 2023. leto imenovanja Vukoje v Ustavno sodišče in volilnega zakona. HDZ ni uresničil svojih dveh ključnih ciljev in vidno je, da je zaradi tega zavrto tudi vse drugo, kar je bilo napovedano, ni se uresničilo.

Dodik na državni, HDZ in Čović pa na federalni ravni imata nadzorni paket in oba na koncu lahko izsiljujeta in narekujeta tempo, kar se tudi uresničuje.

Bo Vukoja na koncu izbran?

Kar zadeva NES – ne bo! Mi smo za listo in da se izbere med več kandidati. Ne gre torej za potrditev. Parlament izvoli sodnika Ustavnega sodišča, da bi to storil, mu je treba predložiti listo z več kandidati.

Mislim, da bo težko izbrati prav Vukojo. Celó pričakujem, da na koncu nekateri poslanci iz Trojke ne bodo glasovali in ne bi glasovali.

Če pa Vukoja uspe, je Trojka izdajalka?

Če se to zgodi, potem – glede na to, da smo v izrazito krizni situaciji v državi, da se ne delamo neumne – je Ustavno sodišče zadnja prepreka ohranjanja ustavnega reda.

Vidimo, da se politični predstavniki HDZ-ja ne postavljajo kritično glede neustavnega delovanja in aktov Milorada Dodika in zato, zaradi takšnega delovanja HDZ-ja in njihovih političnih predstavnikov, seveda Vukoja predstavlja problem. In to je – glede na to, da ga Parlament izvoli – politično vprašanje.

Izdaja?

Ko smo se pogovarjali v začetku lanskega leta, v prvih mesecih 2023., če bi bila Trojka proti enkratnim rešitvam, bi bili zdaj v drugačnem položaju.

To sta dva ključna trenutka – vstop ali nevstop Dodika v oblast in skupno postavljanje proti imenovanju Vlade FBiH mimo Ustave – sta bili dve strateški stvari, glede katerih smo se razšli. Trojka je na to pristala in pokazala drugačno politiko.

Čas bo pokazal, kako bo javnost to označila.

In čas bo pokazal na volitvah, kako bodo državljani ocenili tako oblast kot opozicijo.

Vedno bodo volitve pokazale. Le naj bodo transparentne, naj bo proces zaščiten pred krajo, stališče državljanov bo jasnejše. Ampak to je manj pomembno od prihodnosti države in ključnih trenutkov za našo državo.