Potekal je panel "Islam in izziv pluralizma v globaliziranem svetu"

(Patria) - Panel "Islam in izziv pluralizma v globaliziranem svetu", v organizaciji Fakultete za islamske vede, Gazi Husrev-begove knjižnice, mednarodne pobude ResetDoc in Fundacije Moulay Hicham, je potekal danes v Gazi Husrev-begovi knjižnici v Sarajevu, je sporočila agencija MINA.

Ta panel je del istoimenske konference, katere cilj je predstaviti raziskave delovne skupine o islamu in pluralizmu, kot komponento multireligijskega in primerjalnega projekta "Teologije in prakse pluralizma" mednarodne pobude ResetDoc.

Uvodna nagovora sta imela prof. dr. Ahmet Alibašić s Fakultete za islamske vede, izvršni direktor in eden od ustanoviteljev Reset DOC-a Giancarlo Bosetti, ter ustanovitelj in predsednik fundacije Prince Moulay Hicham.

- Pluralizem je danes v svetu, pa tudi pri nas, pod pritiskom, kot tudi mnoge liberalne vrednote. To je rezultat, predvsem pri nas, travm, ki smo jih imeli, in dejansko našega neuspeha pri obvladovanju naših razlik. Naše izkušnje in znanost nas učijo, da je pluralnost dobra, vendar, če ne znamo obvladovati svojih razlik, potem imamo od tega travme. Tako smo prišli v situacijo, da je blagoslov postal vir naše prekletstva. Kar danes tukaj poskušamo doseči, je, da ta proces vrnemo na pravo pot, da ponovno začnemo ceniti naše razlike - je dejal Alibašić.

Dodal je, da na tej poti obstaja več pomembnih korakov.

- Eden od njih je, da drug drugega sprejmemo in priznamo kot človeška bitja, ki imajo pravico, da v skladu s svojo vestjo iščejo odrešenje. Drugič, da je sodnik vsem nam v naših razlikah Vsemogočni Bog, in to na sodni dan, ne tukaj. In tretjič, do tega sodnega dne se moramo pripravljati tako, da tekmujemo v dobru, kdo bo boljši, kdo bo hitrejši, ne pa da svoje tekmovanje razumemo kot boksarski dvoboj, v katerem moramo drugega spraviti na tla. To je lažje reči kot storiti. Tukaj so se ti strokovnjaki zbrali, da nam pomagajo premisliti, kako priti do tega cilja - je sporočil Alibašić.

Hicham je dejal, da je dolgo časa mislil, da se vera umika s svetovne scene v sekularnih državah.

- Vendar mislim, da vidimo, da so ljudje zelo povezani s svojo vero in želijo živeti v okviru vere, a hkrati želijo živeti na način, ki ustreza njihovim potrebam sodobnega sveta, to je na osebni ravni. Na državni ravni se mora država prilagoditi veri, a hkrati mora biti vzpostavljeno demokratično ravnovesje, ohranjena neodvisnost vere in države. Na regionalni ravni, kjer vidimo vrnitev vere, nisem zagovornik spopada civilizacij, vera je prav tako prisotna. Zaradi vseh teh razlogov morajo biti državljani vseh držav vključeni v ta vprašanja, iskati načine, kako živeti svojo vero na način, ki jim ustreza, hkrati pa sprejeti druge in pokazati strpnost do njih - je dejal.

V okviru panela so govorili Jose Casanova, Jocelyne Cesari, Prince Moulay Hicham, prof. dr. Ahmet Alibašić, prof. dr. Nedžad Grabus, Mohsen Kadivar in Jerusha Rhodes.

- Veseli nas, da je Fakulteta za islamske vede, na čelu z dekanom dr. Mustafom Hasanijem in kolegom Alibašićem, uspela organizirati tako pomembno konferenco v Sarajevu. Sarajevo je po svoji strukturi že pet, šest stoletij pluralistično in pluralno mesto v našem prostoru. Islam je za nas kot Bošnjake, kot narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, izjemno pomemben, vendar je to velika svetovna religija, civilizacija. Islam komunicira tudi z drugimi verami in pomembno je, da tudi mi v Bosni in Hercegovini razumemo te procese, kaj se dogaja v svetu. Vsi pravijo, da se dogajajo nove prekompozicije sveta. Če želimo o tem govoriti, je seveda pomembno, da tudi mi v naši državi razumemo, kateri so ti procesi, odpiramo nekatere kritične vrednotenja, teologijo, etiko - je izjavil prof. dr. Nedžad Grabus, sarajevski mufti.

Obstajajo produkti, ki jih ustvarjajo ljudje, je dodal mufti, pri čemer je poudaril, da se lahko ti produkti, torej načini mišljenja ali prakse, problematizirajo.

- Mi kot ljudje imamo obveznost, da jih razčlenimo, preverimo in ko to počnemo z ljudmi, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, ki prihajajo iz naprednega dela sveta, h kateremu stremimo, v smislu pridruževanja Bosne in Hercegovine Evropski uniji, kjer bo še večja problematika vključevanja islama v širšo skupnost, v evropsko, še posebej za nas avtohtone muslimane, je pomembno, da vidimo, kako o tem razmišljajo ljudje v Evropi, akademski državljani. To je priložnost, da se srečamo z nekaterimi ljudmi. Znanost je brez meja, ljudje na vseh akademskih področjih in ustanovah postavljajo vprašanja, evo, tudi mi v Sarajevu postavljamo vprašanja in upamo, da bomo, če bo Bog dal, dobili dobre odgovore - je sporočil prof. dr. Grabus.

Casanova je ocenil, da „že 30 let opazujemo deprivatizacijo religije, religija vstopa v javno sfero življenja in sodeluje v javnih problemih in moralnih vprašanjih. To je dobro“.

- Hkrati globalizacija združuje vse religije. Morajo se medsebojno sprejeti in to je proces. Jaz temu pravim globalna denacionalizacija religij, kjer se medsebojno imenujejo s pravimi imeni. To je zelo pomemben proces. Danes so verske skupine pogosto boljše v medsebojnih pogovorih kot sekularne politične skupine - je poudaril.

Panelisti so razpravljali o rezultatih delovne skupine o islamu in pluralizmu, pri čemer so se sklicevali tako na notranjo kot zunanjo raznolikost, s poudarkom na sunitsko-šiitskih odnosih, spolu, bogokletstvu in odpadništvu.

Prav tako so se lotili primerjave podobnih izzivov v katoliški, pravoslavni in judovski tradiciji.