Održana konferenca 'Vidnost otrok, rojenih kot posledica vojne'

SARAJEVO, (Patria) - Združenje „Pozabljeni otroci vojne“ je organiziralo tridnevno konferenco z naslovom „Vidnost otrok, rojenih kot posledica vojne“, ki je potekala od 24. do 26. novembra 2021. leta v Sarajevu. Konferenca je imela za cilj v sodelovanju s sorodnimi organizacijami v BiH ter drugimi akterji zagotoviti sodelovanje žensk, ki so preživele vojno, in otrok, rojenih zaradi vojne, v procesih priprave strategij, politik in procesov, ki vplivajo na njihov status, s čimer bi se prispevalo k izboljšanju položaja preživelih žensk in enakosti otrok, rojenih zaradi vojne, v bosanskohercegovski družbi in globalno.

Konferenca se je začela s panelno razpravo „Pravna prepoznavnost otrok, rojenih zaradi vojne“, ki je potekala v prostorih Zgodovinskega muzeja BiH. Na razpravi so govorile Ajna Jusić, predsednica Združenja „Pozabljeni otroci vojne“; dr. Amra Delić, raziskovalka mednarodne mreže CBOW; Lejla Arnaut, pravnica in zunanja sodelavka Združenja Pozabljeni otroci vojne ter Mirela Spahović iz Zveznega ministrstva za delo in socialno politiko.

Panelistke so predstavile problematiko sistemskega in družbenega neprepoznavanja ranljive skupine „otrok, rojenih zaradi vojne“. Na področju človekovih pravic in zakonodajno ta kategorija ni prepoznana, kar ima za posledico neenak in neravnopraven status v primerjavi z drugimi državljani in državljankami Bosne in Hercegovine. Mirela Spahović iz Zveznega ministrstva za delo in socialno politiko je poudarila, da aktualni Zakon o zaščiti civilnih žrtev vojne ni vključil kategorije „otrok, rojenih zaradi vojne“, da je nov Zakon z vključeno kategorijo v čakanju od leta 2019, ter da je njegovo sprejetje načrtovano do konca tekočega oziroma začetka prihodnjega leta.

Dr. Amra Delić je med drugim poudarila, da ima vsak otrok pravico vedeti svoje poreklo, ter se je dotaknila raziskave, ki jo je leta 2016 izvedlo Združenje „Pozabljeni otroci vojne“, po kateri je „več kot 50 % otrok navedlo, da so bili diskriminirani, stigmatizirani in zavrnjeni“. Poudarila je tudi pomen prepoznavanja potreb in tveganj, razvoj specifičnih zaščitnih protokolov pri delu z otroki, rojenimi zaradi vojne, ter navedla, da je porazno, da ne obstajajo programi izobraževanja psihologov in psihiatrov za delo s preživelimi vojnega seksualnega nasilja. Priporočilo s panela je nujnost izobraževanja strokovnjakov na področju duševnega zdravja pri delu s travmatiziranimi kategorijami.

Med drugim dnevom konference sta potekali dve panelni razpravi. Prva razprava „Položaj žensk, ki so preživele vojno seksualno nasilje, in njihova pravica do reparacije“, na kateri so govorile Midheta Kaloper Oruli, predsednica Združenja žrtev vojne Foča 92-95; Mirsada Tursunović iz Združenja za pomoč žrtvam in preživelim seksualnega nasilja v vojni „Naš glas“ Tuzla; Adila Suljević iz Združenja za pomoč žrtvam seksualnega nasilja v vojni „SUZE“ Brčko in Selma Korjenić, „TRIAL International“ iz Sarajeva.

Na razpravi se je govorilo o trenutnem stanju v BiH glede Zakona o zaščiti civilnih žrtev vojne. Panelistke so poudarile, da so potrebni enaki kriteriji za pridobitev pravic za ženske, ki so preživele vojno seksualno nasilje, na vseh ravneh oblasti, ter da je nujno, da preživele vključijo v procese priprave politik in strategij na to temo. Da jih prepoznajo kot posebno kategorijo v Zakonu, da ustvarijo specifične programe z jasno navedenimi potrebami te kategorije, ter da je izjemno pomembno, da preživele sistemsko in rehabilitacijsko opolnomočijo, da bi spregovorile o doživeti travmi. Selma Korjenić iz Trial International-a je poudarila, da je porazno, da obstajajo restriktivne določbe glede dokazovanja vojnega seksualnega nasilja, da so nujna posebna pravila pri obravnavi preživelih, kot tudi ukinitev roka 5 let za prijavo storjenega nasilja in povečanje mesečnih nadomestil za žrtve vojnega seksualnega nasilja. Zelo pomembno sporočilo razprave je ključna skupna združena moč civilnega in javnega sektorja, kot tudi mednarodna podpora v boju za pravice žensk, ki so preživele vojno seksualno nasilje.

Druga razprava „Stigma in diskriminacija - Posledice nasilja na družbo BiH – z vidika mladih“ je obravnavala vlogo mladih pri izgradnji miru. Na razpravi so govorile: Medina Mujić iz Fundacije CURE se je dotaknila diskriminatorne učbeniške politike v Kantonu Sarajevo; Azra Frlj iz Združenja za psiho-socialno podporo in boljšo prihodnost „Progres“, ki je govorila o stigmi, diskriminaciji in transgeneracijski travmi ter njenem prenosu na šest naslednjih generacij; Edna Haznadarević iz Pedagoškega zavoda mesta Mostar je poudarila pomen pristopa pri delu z mladimi in njihovem ozaveščanju (ne)prepoznavanja nasilja in konfliktov znotraj družin, šole in družbe kot celote; in Layla Mulić iz Združenja srednješolcev v Bosni in Hercegovini, ki je s svojim osebnim primerom poudarila pomen generacijskega prenosa pozitivnih narativov mladim, z namenom, da tudi oni občutijo podporo s strani družbe in sistema.

Tretji dan konference je bil odprt s panelno razpravo „Tranzicijska pravica – proces in izgradnja miru v BiH“. Zaključeno je bilo, da pravica do pravice; pravica do resnice; memorijalizacija, kompenzacija, reparacija in institucionalna reforma, ter garancija neponovitve predstavljajo štiri osnovne stebre tranzicijske pravice, brez katerih ne moremo niti razmišljati o nadaljnjih premikih pri izgradnji boljše in bolj zdrave družbe. Panelisti so se dotaknili tudi močnega vpliva medijev na področju tranzicijske pravice in njihove vloge pri ustvarjanju bolj zdrave družbe, pa tudi dejstva, da nekateri mediji svoje poročanje oblikujejo glede na interese vladajočih političnih elit. Poudarjen je bil pomen kulture spomina, memorijalizacije mest stradanja in izkazovanja časti žrtvam in preživelim. Na razpravi so govorili Denis Džidić iz Balkanske raziskovalne mreže Bosne in Hercegovine – BIRN BiH, Benjamin Sabljica iz Združenja Tranzicijska pravda, odgovornost in spomin – TPOS in Marijana Toma, strokovnjakinja na področju tranzicijske pravice iz Srbije.

Konferenca se je zaključila z interaktivnim predavanjem umetnice Aide Šehović z naslovom „Vloga umetnosti pri izgradnji miru“, na temo spomenika „Česar te ni“, ki je spomenik spomina na genocid v Srebrenici.

Na samem koncu konference je predsednica Združenja Ajna Jusić zaključila, da se tako kot prenaša travma, enako prenaša tudi boj za pravico. Združeni v empatiji, solidarnosti in boju smo pripravljeni ustvariti močnejšo družbo za vse prihodnje generacije. Celoten program konference si lahko državljani ogledajo na Facebook strani Združenja Pozabljeni otroci vojne https://www.facebook.com/zaboravljenadjecarata/

Pozabljeni otroci vojne (ZDR) je bosanskohercegovska globalna organizacija, ki zagovarja pravno in družbeno prepoznavanje otrok, rojenih zaradi vojne, na podlagi pozitivne prakse iz BiH. V cilju pravnega in družbenega prepoznavanja in spoštovanja otrok, rojenih zaradi vojne, skozi aktivizem, javno zagovarjanje, raziskave, mreženje in umetnost, prispevamo k odpravljanju stigme in diskriminacije te družbene kategorije. Želimo si solidarno in vključujočo družbo brez nasilja, v kateri se spoštuje vladavina prava.