V Brusslju je potekalo tretje zasedanje Sveta za stabilizacijo in pridružitev

BRUSELJ, (Patria) - Predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvizdić se je skupaj s podpredsednikom, ministrom za finance in zakladnico Vjekoslavom Bevandom ter ministrom za zunanje zadeve Igorjem Crnatkom v Bruslju udeležil tretjega zasedanja Sveta za stabilizacijo in pridružitev med Bosno in Hercegovino ter Evropsko unijo, kjer je bila ponovljena evropska perspektiva Bosne in Hercegovine kot enotne in suverene države. Uradniki EU in BiH so pregledali napredek pri ključnih političnih, ekonomskih in pravnih merilih ter izvajanju reformne agende.

Predsedujoči Zvizdić se je zbranim zahvalil za iskreno zadovoljstvo ob dejstvu, da redna srečanja v okviru skupnih organov med Bosno in Hercegovino ter Evropsko unijo dodatno potrjujejo popolno zavezanost nadaljevanju in intenziviranju rednega dialoga in sodelovanja med Bosno in Hercegovino ter najpomembnejšim strateškim zunanjepolitičnim partnerjem - Evropsko unijo.

Svet za stabilizacijo in pridružitev je ugotovil napredek Bosne in Hercegovine v procesu evropskih integracij po vložitvi vloge za članstvo v EU februarja 2016, pa tudi Sklepe Sveta iz septembra 2016, s katerimi je Evropska komisija pozvana, da predloži mnenje o utemeljenosti vloge, ki jo je vložila Bosna in Hercegovina.

Svet za stabilizacijo in pridružitev je pozdravil vzpostavitev mehanizma usklajevanja glede vprašanj v zvezi z EU ter pripravo in predajo odgovorov na vprašalnik Evropske komisije kot ključne dejavnosti v procesu integracije v EU.

Poudarjeno je bilo, da je bilo v preteklem obdobju sprejetih tudi več strategij, s čimer so bile pokazane verodostojnost in jasna zavezanost vseh institucij BiH, da evropske integracije ostajajo glavni cilj Bosne in Hercegovine.

Svet za stabilizacijo in pridružitev je pozdravil pobudo BiH za reševanje vprašanja boja proti terorizmu in nadaljevanje dejavnosti pri preprečevanju in boju proti radikalizaciji, pa tudi odstranitev s »sivega seznama« FATF v okviru boja proti financiranju terorizma.

Glede migracijske situacije je bilo na današnjem zasedanju Sveta za stabilizacijo in pridružitev ponovljeno, da je pomembno okrepiti sodelovanje z EU in sosednjimi državami pri vprašanjih upravljanja meja in izboljšanju sodelovanja med varnostnimi agencijami v Bosni in Hercegovini.

Strateška zavezanost nadaljevanju integracije Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo je bila potrjena tudi v Strategiji zunanje politike BiH za obdobje 2018-2023, ki jo je sprejel Predsedstvo BiH.

Svet za stabilizacijo in pridružitev je pozval tudi k nenehnemu usklajevanju z deklaracijami EU in odločitvami Sveta glede zunanje in varnostne politike.

»Izjemno cenimo dosedanje sodelovanje in resnično podporo, ki jo imamo od naših partnerjev v Evropski uniji, in v tem smislu želim še posebej pozdraviti sprejetje Strategije verodostojne perspektive širitve EU na Zahodni Balkan ter dejstvo, da je tema širitve ponovno visoko na seznamu prioritet EU, kar je bilo uradno potrjeno z vrsto izjemno pozitivnih dogodkov za celotno regijo in tudi za mojo državo Bosno in Hercegovino. Vrh EU in Zahodnega Balkana maja letos je izjemno pomemben signal vsem državam v procesu pridruževanja EU iz naše regije, da je naša evropska perspektiva neoporečna in zagotovljena.

Hkrati se popolnoma zavedamo, da je pridružitev in končni cilj - popolna integracija v Evropsko unijo - dvosmeren proces in da smo vsi dolžni narediti velike korake pri izvajanju potrebnih reform, zlasti na področju prevzemanja in izvajanja celotne pravne dediščine EU, standardiziranja in krepitve naših gospodarstev za pripravo na sodelovanje na zelo konkurenčnem in močnem evropskem ekonomskem trgu, izboljšanja naših upravnih zmogljivosti, ter zlasti intenziviranja prizadevanj in reform za krepitev vladavine prava in boj proti korupciji ter vseh oblik organiziranega kriminala in terorizma,« je dejal predsedujoči Zvizdić.

»Resnično me veseli vsak napredek, ki ga regija in vsaka država posebej doseže na svoji poti evropskih integracij, pa tudi napredek na poti integracij v NATO, saj s tem našo regijo in celotna družba vodimo k bolj stabilni, uspešnejši in naprednejši družbi,« je dejal predsedujoči Zvizdić in dodal, da je peti vrh držav Zahodnega Balkana v okviru Berlinskega procesa, ki je imel na dnevnem redu zelo pomembne teme, ki jih je treba izvesti, da bi zagotovili napredek in izboljšanje sodelovanja v regiji, imel izjemen pomen.

»Izboljšanje sodelovanja v ekonomskem smislu postavljamo na čelo naših partnerskih odnosov, s čimer zagotavljamo vse potrebne predpogoje za ekonomsko rast in razvoj regije. Vendar pa naše sodelovanje ne sme biti omejeno le na to področje, temveč mora zajeti celotna družbena področja, in v tem smislu odpreti pot k celjenju ran preteklosti in obračanju k skupni prihodnosti, ki se mora graditi na resnici, počastitvi vseh žrtev, priznavanju zločinov, prenehanju glorificiranja vojnih zločincev, prenehanju uporabe sovražnega govora in končno obravnavanju storjenih napak, da bi zagotovili, da bodo naše mlade generacije živele v družbi popolne tolerance, medsebojnega spoštovanja in uvaževanja, blaginje in miru.

Izjemno me veseli, da je letošnji vrh v Londonu naredil konkretne korake v tej smeri s sprejetjem niza zelo pomembnih skupnih deklaracij, podpisanih s strani vseh udeleženk Berlinskega procesa,« je dejal predsedujoči Zvizdić.

»Kar zadeva Bosno in Hercegovino, moja država nenehno dela na izpolnjevanju svoje naloge na evropski poti. Res je, ne z enakim tempom, s katerim bi bili lahko popolnoma zadovoljni, a kljub očitnemu zastoju, ki ga povzroča celotna politična situacija in dejstvo, da smo sredi predvolilne kampanje, se vendarle dogajajo določeni premiki in nam uspeva, da določene stvari, kot je priprava odgovorov na predloženi vprašalnik Evropske komisije, postavimo nad dnevna politična dogajanja in zagotovimo potrebno sodelovanje in zavezanost k uresničitvi tega zelo pomembnega cilja za nas.

Naše začetne odgovore smo izročili predsedniku Evropske komisije gospodu Junckerju 28. februarja letos, trenutno pa potekajo dejavnosti pri pripravi odgovorov na dodatna vprašanja, ki smo jih prejeli od naših partnerjev v Evropski komisiji.

Zavedamo se, da to ni edini vidik v procesu pridobivanja želenega statusa kandidatke in da moramo vzporedno s tem nenehno delati na izvajanju vseh potrebnih reform, vendar pa me izjemno veseli, da je Evropska unija pravilno prepoznala, da s poudarjanjem posameznih etap v predpristopnem in pristopnem procesu omogoča, da se fokus in pozornost ohranjata na konstruktivnih temah, glede na to, da smo priča skorajda vsakodnevnim poskusom, da se države regije obrnejo tudi k drugim, ne tako pozitivnim procesom in destabilizirajočim vplivom drugih regionalnih in svetovnih sil,« je poudaril predsedujoči Zvizdić in se dotaknil zavezanosti Bosne in Hercegovine k izpolnjevanju obveznosti iz priporočil za prednostna področja, ki jih zajema politika širitve, to so vladavina prava, reforma javne uprave, človekove pravice in temeljne svoboščine, boj proti korupciji, boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, pa tudi ekonomsko upravljanje in konkurenčnost.

»Naša ključna dejavnost v letu 2017 v procesu integracije v EU je bilo zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema usklajevanja procesa evropskih integracij v Bosni in Hercegovini ter priprava odgovorov Bosne in Hercegovine na vprašalnik Evropske komisije.

Po vzpostavitvi funkcionalnega sistema usklajevanja procesa evropskih integracij v Bosni in Hercegovini, ki zagotavlja sodelovanje vseh ravni oblasti Bosne in Hercegovine v vseh vzpostavljenih organih, ki odločajo s soglasjem, ki so imeli več kot 80 sestankov in v katere je vključenih več kot 1300 predstavnikov ministrstev, institucij in drugih upravnih organov z vseh ravni oblasti, so bili odgovori na vprašalnik predani 28. 2. 2018.

Po tem, ko je Evropska komisija predložila dodatna vprašanja, so organi v okviru sistema usklajevanja takoj začeli z delom na pripravi odgovorov. Pričakujemo, da bo dinamika dela v prihodnjem obdobju potekala nemoteno, in so bile določene vse potrebne dejavnosti in nosilci za namen priprave odgovorov,« je poudaril Zvizdić.

Poudaril je, da se BiH nenehno zavezuje k nadaljnji krepitvi vladavine prava na vseh ravneh. Dejal je, da je dosežena določena stopnja pripravljenosti, zlasti glede pravosodnega sistema, pa tudi glede boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

»Za učinkovit in usklajen boj proti korupciji je Bosna in Hercegovina v preteklem obdobju prestala dva pomembna procesa. Prvi se je nanašal na oblikovanje organov za preprečevanje korupcije na vseh ravneh oblasti, drugi pa na obveznost teh organov, oziroma vseh ravni oblasti v BiH, da razvijejo lastne sektorske strategije za boj proti korupciji. V parlamentarno proceduro smo predložili predlog novega Zakona o preprečevanju nasprotja interesov v institucijah BiH, Svet ministrov Bosne in Hercegovine pa je sprejel Strategijo za boj proti organiziranemu kriminalu v Bosni in Hercegovini za obdobje 2017-2020,« je dejal Zvizdić.

Predsedujoči Zvizdić je dejal tudi, da BiH nenehno dela na izboljšanju stanja na področju človekovih pravic. »Zavzeto delamo na odpravljanju segregacije in diskriminacije v izobraževanju, zaščiti svobode govora, izboljšanju položaja Romov in LGBT populacije, preprečevanju nasilja nad ženskami. Pripravili smo osnutek novega gender akcijskega načrta Bosne in Hercegovine za obdobje 2018-2022,« je poudaril Zvizdić.

Glede aktualne migracijske situacije je Zvizdić dejal, da se intenzivno dela na dvigu zmogljivosti za upravljanje migracij, zlasti na področju dela z ranljivimi skupinami. V tem smislu Bosna in Hercegovina dela na vzpostavitvi mehanizma za vračanje ilegalnih migrantov v skladu s standardi in politikami Evropske unije.

Dejal je tudi, da veseli dejstvo, da Bosna in Hercegovina sodeluje v mehanizmih in programih sodelovanja z institucijami in agencijami Evropske unije, kot je program s FRONTEX-om, z namenom krepitve sodelovanja in partnerskih odnosov za iskanje skupnih odgovorov na to vprašanje, ki je resnično globalnega značaja in kot tako zahteva tesno in usklajeno sodelovanje.

Poudaril je tudi dejstvo, da je na plenarnem zasedanju Delovne skupine za finančne ukrepe proti pranju denarja (FATF) v Parizu štirideset držav soglasno odločilo, da se Bosna in Hercegovina odstrani s »sivega seznama« FATF. Sklenjeno je bilo, da je Bosna in Hercegovina odpravila pomanjkljivosti v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma v skladu s priporočili FATF, zaradi česar so bili ustvarjeni pogoji za odstranitev s »sivega seznama« in uvrstitev v redni režim poročanja.

»Glede na dolgoletne politične, ekonomske in kulturne vezi s sosednjimi državami je Bosna in Hercegovina močno zavezana vzpostavitvi dobrih in prijateljskih odnosov s svojimi sosedi. Intenziviranje odnosov z njimi in regionalno sodelovanje na splošno, v bilateralnem in multilateralnem smislu, je pomemben vidik krepitve stabilnosti in varnosti, kar prispeva k povečanju zaupanja in razumevanja v regiji in je predpogoj za vse druge vidike sodelovanja.

Pot k izboljšanju bilateralnih odnosov Bosne in Hercegovine z drugimi državami, zlasti sosednjimi, je vsekakor tudi reševanje vseh odprtih vprašanj v medsebojnih odnosih. Izboljšanje odnosov v regiji je nujno tudi zaradi vse bolj izražene potrebe po čim močnejšem regionalnem in evropskem varnostnem sodelovanju, med drugim pri skupnem delovanju na področju migracijskih tokov, boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu, boja proti organiziranemu kriminalu in nezakoniti trgovini z orožjem, boja proti kibernetskim grožnjam ter skupne regionalne energetske in transportne politike. Nadalje, Bosna in Hercegovina je zelo zavezana nadaljnji krepitvi sodelovanja z EU na področju skupne zunanje in varnostne politike,« je poudaril Zvizdić.

Bosna in Hercegovina si progresivno prizadeva, da bi svojo zunanjo politiko čim bolj uskladila z zunanjo politiko EU, zlasti glede pridruževanja izjavam, deklaracijam in skupnim stališčem EU, vključno z omejevalnimi ukrepi, kar je v neposredni povezavi z izvajanjem člena 10. Sporazuma o stabilizaciji in pridružitvi. Poleg tega je bilo med nagovorom poudarjeno, da od julija 2017 pripadniki Oružanih sil Bosne in Hercegovine na podlagi Sporazuma med EU in BiH o vzpostavitvi okvira za sodelovanje BiH v operacijah EU za obvladovanje kriz sodelujejo v Misiji usposabljanja Evropske unije (EUTM) v Srednjeafriški republiki.

»Glede ekonomskih meril smo sprejeli Poročilo o izvajanju Programa ekonomskih reform za leto 2017 ter Načrt aktivnosti za nov Program ekonomskih reform 2018-2020. Fiskalni svet Bosne in Hercegovine je sprejel dokument »Globalni okvir fiskalnega bilansa in politik v Bosni in Hercegovini 2018-2020,« je dejal predsedujoči Zvizdić.

Dodal je, da se Reformna agenda na ravni Sveta ministrov Bosne in Hercegovine izvaja v skladu z Akcijskim načrtom za izvajanje Reformne agende, ki vsebuje 34 ukrepov, ter da je bilo 20 ukrepov v celoti izvedenih, 8 ukrepov se izvaja nenehno, medtem ko je v teku izvajanje preostalih šest ukrepov.

V svojem nagovoru, ko je govoril o bilateralnih odnosih v okviru Sporazuma o stabilizaciji in pridružitvi, je predsedujoči Zvizdić dejal, da je Bosna in Hercegovina v celoti zavezana izvajanju Sporazuma in izpolnjevanju obveznosti, ki iz njega izhajajo.

Na koncu nagovora na tretji seji Sveta za stabilizacijo in pridružitev je predsedujoči Zvizdić dejal, da bo Svet ministrov Bosne in Hercegovine ostal zavezan delu na nadaljnjem napredku k članstvu v EU kot enemu svojih prioritet, ter izrazil upanje in pričakovanje, da bo po zaključku procesa priprave Mnenja o vlogi BiH za članstvo, zelo kmalu po opravljenih splošnih volitvah v BiH, prejel pozitivne signale od EU z dodelitvijo statusa kandidatke za članstvo.

»V prihodnjem obdobju bomo s svoje strani še naprej ostali zavezani izvrševanju svojih nalog. Iskreno upam, da bomo uspeli premostiti retorike delitev in zastojev, ki se žal pojavljajo pred volitvami v Bosni in Hercegovini. Upam, da bomo v dobro naših državljanov na dnevni red uvrstili teme, ki bodo izboljšale poslovno klimo in zagotovile privabljanje tujih naložb v BiH, okolje, ki bo pokazalo jasnejše rezultate boja proti korupciji in vseh oblik organiziranega kriminala ter boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu.

Izzivi, ki so pred nami, niso nimalo enostavni, vendar želim še enkrat poudariti, da za Bosno in Hercegovino resnično ni druge poti kot integracija v Evropsko unijo, predvsem zato, ker članstvo v Uniji pomeni visoke in kakovostne standarde na vseh področjih družbe, za državljane moje države pa pomeni izboljšanje življenjskega standarda in kakovosti življenja. Za Zahodni Balkan je integracija v Evropsko unijo predvsem proces stabilizacije regije, posledično pa tudi izboljšanje ekonomskih in socialno-družbenih razmer.

Za mojo državo je ključnega pomena, da pred koncem mandata tega sestava Evropske komisije, v duhu teme širitve in spodbudnih sporočil in signalov, ki jih prejemamo iz EU, zagotovimo naslednjo etapo v procesu evropskih integracij. Podporo državljanov pri tej zavezanosti imamo. Več kot 75 % anketiranih državljanov na celotnem območju Bosne in Hercegovine si želi članstvo v Evropski uniji.

V času, ko se Unija sooča s številnimi zunanjimi, pa tudi notranjimi izzivi, upamo, da bo naša zavezanost in izkazana želja po pristopu k Uniji, kot tudi regije kot celote, pravilno prepoznana in v tem smislu pozdravljamo spodbudna sporočila in odločitve institucij in uglednih uradnikov Evropske unije,« je dejal predsedujoči Sveta ministrov BiH Denis Zvizdić.