Održan znanstveni skup ob 100. obletnici rojstva Alije Izetbegovića

(Patria) - V Gazi Husrev-begovi knjižnici v Sarajevu danes poteka znanstveni simpozij ob 100. obletnici rojstva prvega predsednika BiH Alije Izetbegovića, na katerem bo 12 uglednih intelektualcev predstavilo politični, miselni in duhovni vidik življenja in dela pokojnega predsednika Alije Izetbegovića.

Program se izvaja v okviru Tezkiretname, programa institucionalnega obeleževanja rojstnih dni osebnosti, pomembnih za islam, muslimane in Islamsko skupnost.

V uvodnem nagovoru je reisul-ulema Islamske skupnosti Husein-ef. Kavazović med drugim spomnil, da je Alija Izetbegović kot politični voditelj vodil narode v Bosni in Hercegovini v težkem času njihovega boja za samostojnost države in njeno mednarodno priznanje.

– Njegova politična doktrina je temeljila na načelih demokracije, spoštovanja človekovih pravic in svobode izbire. Zavzemal se je za Bosno in Hercegovino kot multietnično in multireligijsko skupnost, v kateri bodo vsi državljani imeli enake možnosti in enake pravice. Njegova želja po usklajevanju moralnih vrednot s sodobnimi demokratičnimi načeli je bila ključna za oblikovanje bošnjaške politične identitete – je poudaril reisul-ulema.

Dodal je, da je Alija Izetbegović dal močan zagon verski, politični in kulturni identiteti muslimanov v Bosni in Hercegovini ter da njegova dela mlade, znanstvenike in raziskovalce navdihujejo, da njegovim idejam vdihnejo novo življenje in svežino.

– Za bosanskohercegovske muslimane je simbol boja za njihov biološki obstoj. Bil je mislec in državnik, ki je s svojo močjo duha in intelekta utrl pot temu boju. Okrepil je duh naroda in ga pretočil v politično moč, katere rezultat je pridobitev neodvisnosti Bosne in Hercegovine ter povrnitev zgodovinskega imena našemu narodu – je dejal reisul-ulema.

Predsednik organizacijskega odbora tega znanstvenega simpozija, sarajevski mufti prof. dr. Nedžad-ef. Grabus, je poudaril, da je državniška funkcija Alije Izetbegovića vsekakor najpomembnejša.

– Vendar se v okviru našega programa ukvarjamo z obdobjem življenja pokojnega Alije Izetbegovića, v katerem bomo preučevali njegovo teoretično in miselno razumevanje islama bošnjaškega naroda v obdobju bivše Jugoslavije in seveda v obdobju razpada teh velikih sistemov – je dejal mufti Grabus.

Dodal je, da verjame, da bo današnji simpozij, ki ga organizira Rijaset Islamske skupnosti, odprl novo poglavje v preučevanju dela in delovanja pokojnega Alije Izetbegovića glede njegovega razumevanja islama in odnosa do Islamske skupnosti.

– Zavedamo se dejstva, da se je Alija Izetbegović vse življenje boril za svobodo, človekove pravice, pravice žensk, in v tem smislu želimo pokazati, kako njegovo teoretično in miselno delovanje presega meje Bosne in Hercegovine in kako je on pravzaprav globalno pomemben intelektualec – je navedel mufti Grabus.

Poudaril je, da se je pokojni Izetbegović zavzemal za svobodo človeka, za skupno življenje ljudi na različnih območjih, ne glede na to, katerim jezikovnim, kulturnim, verskim identitetam pripadajo.

Dekan Fakultete za politične vede v Sarajevu prof. dr. Sead Tručalo je poudaril, da je Alija Izetbegović kot samouk filozof razvil univerzalno misel in pogled na svet.

– Izetbegović je menil, da ima zgodovina svoj pomen in da ima življenje cilj. Prav skozi ta pristop je ustvaril tudi nekakšno osnovo za svojo politiko, v kateri se je soočal z eksistencialno praznino naroda, ki ga je predstavljal, če tako rečem, govorim o bosanskohercegovskem narodu, kar je bilo kasneje, skozi naravo vojne in agresije na Bosno in Hercegovino, zoženo na partikularnost – na Bošnjake, pa tudi del multietnične Bosne – je dejal Turčalo.

Profesor Turčalo je prav tako poudaril, da je naučena lekcija od Alije Izetbegovića pravzaprav njegova ideja Bosne.

– To je ideja države, ki ni ideja partikularnosti, ampak ideja Bosne, pravzaprav ideja neke vrste celovitosti, ob tem pa se spoštuje tudi narava same države, njena multietničnost – je dodal Turčalo.

Eden od današnjih predavateljev je tudi Hilmo Neimarlija, ki je v izjavi za medije dejal, da se današnje obeleževanje poklanja Aliji Izetbegoviću za njegov prispevek k duhovnemu napredku in institucijam muslimanov.

– Alija Izetbegović kot mislec in pisatelj predhodi Izetbegoviću kot državniku in politiku. Njegovo izvirno delo "Islam med vzhodom in zahodom" korespondira in v bistvenem določa tudi njegov pristop k politični stvarnosti Bosne in zavzemanje za plurale narave Bosne kot države enakopravnih narodov in državljanov – je poudaril Neimarlija.

Poleg profesorjev Turčala in Neimarlije, bodo o liku in delu Alije Izetbegovića govorili dr. Orhan Bajraktarević, prof. Mustafa Spahić, prof. dr. Mevludin Dizdarević, dr. Amir Karić, dr. Elvir Duranović, akademik Enes Karić, dr. Samedin Kadić, Safet Softić, dr. Almir Fatić in Remzija Pitić.

Simpozij moderira mr. Meho Šljivo, zaključno besedo pa bo imel prof. dr. Dževad Hodžić, direktor Uprave za izobraževanje in znanost.