Odnos v koaliciji in predvolilna kampanja ustavila delo Predsedstva BiH!?

Zadnja redna seja Predsedstva BiH je bila 28. julija 2016. Po uradni spletni strani Predsedstva BiH so se seje odvijale tudi po trikrat v enem mesecu, zato preseneča, da je avgust minil brez sej državnega vrha, piše bosanska tiskovna agencija Patria.

Vzroke za to je treba iskati v odnosu med člani Predsedstva BiH, katerih stranke so v koaliciji na državni ravni SDA, HDZ BiH in PDP, prvi dve pa tudi na ravni FBiH.

Bakir Izetbegović (SDA), Dragan Čović (HDZ BiH) in Mladen Ivanić (častni predsednik PDP) so stranko pred državo postavili že neštetokrat.

Prav konec julija se je zapletel odnos med Izetbegovićem in Čovićem zaradi mehanizma usklajevanja, ki je bil dogovorjen z Miloradom Dodikom, predsednikom RS, zato je bil pretekli mesec v znamenju „mirjenja razjarjenih partnerjev“, ki so si sporočila izmenjevali izključno preko medijev. Očitno je, da v tem obdobju ni bilo ne volje ne želje po sklicu seje, ki jo po dolžnosti skliče predsedujoči, kar je do 17. novembra Bakir Izetbegović.

Zanimivo je, da je Čović nedavno dejal, da bi si želel, da bi odnosi v FBiH delovali tako, kot delujejo člani Predsedstva, saj je bila vsaka odločitev obravnavana in soglasno sprejeta. Po drugi strani pa neodržavanje sej vendarle kaže, da odnosi niso več takšni.

Zdaj je več kot jasno, da vse to vpliva na delovanje države. Prej je v tem kontekstu govoril tudi Izetbegović in na vprašanje, ali bi bilo treba članom Predsedstva prepovedati opravljanje strankarskih funkcij, dejal, da bi bilo „dobro“.

- Vsi moramo delati tisto, za kar nas zavezuje Ustava, da predstavljamo vse državljane, da se v našem delovanju ne čuti ne strankarska ne nacionalna pripadnost, kolikor je to mogoče – je dejal Izetbegović, a očitno zelo hitro pozabil na svoje besede.

Neodržavanje sej v času, ko je napovedan referendum v RS o 9. januarju, ko se vse glasneje slišijo toni o nadaljnji delitvi BiH, oživljanje t.i. HZHB, kaže, da so tako Izetbegović kot Čović in Ivanić pozabili, koga in kaj bi morali predstavljati.

Celo po srečanju med tremi koalicijskimi partnerji Izetbegovićem, Čovićem in Fahrudinom Radončićem (SBB) v stavbi Predsedstva BiH se politične razmere niso izboljšale. V tem času med srečanji je Čoviću uspelo izraziti podporo Dodiku za referendum in tako dodatno okrepiti svoje prijateljske vezi.

Po poslovniku lahko člani Predsedstva razglasijo odločitev za destruktivno za vitalni interes entitete, s katere so bili izbrani, lahko sprožijo spor pred Ustavnim sodiščem BiH. To pravico je izkoristil Izetbegović, ko je od Ustavnega sodišča BiH zahteval rešitev ustavnopravnega spora z RS zaradi referenduma.

Istočasno je Čović obiskoval države regije, svoj izlet pa je zaključil v Beogradu pri v Vučiću. Istega dne, nekaj prej, sta se Dodik, Željka Cvijanović, Mladen Bosić in Ivanić posvetovala pri Tomislavu Nikoliću in Vučiću glede referenduma v RS. Tega dne sta bila dva od treh članov državnega vrha, ki bi morala po Ustavi predstavljati vse državljane BiH, v Srbiji.

Ivanić je po sestanku dejal:

- Moramo ohraniti dostojanstvo, nam pa je mar za vrnitev k politiki kompromisa, vendar, bog pomagaj, to ne morejo samo Srbi. Morajo to razumeti, še posebej predstavniki bošnjaškega naroda, da prenehajo izzivati stvari, ki so nam zelo pomembne, in da razumejo, da je čas oholosti minil – je dejal Ivanić.

Čović je ob pojasnjevanju svojega obiska v Beogradu dejal, da je bilo srečanje obremenjeno z vprašanjem referenduma v RS.

- Zavedal sem se, kakšni bodo različni komentarji mojih pogovorov v Beogradu, vendar je bil to edini način, da stabiliziramo notranje odnose v BiH in razmere v okolju – je dejal Čović, ki se je z Vučićem pogovarjal tudi o zaostrenih odnosih med Hrvaško in Srbijo.

Naslednji dan, 2. septembra, je bil v BiH uradno začetek predvolilne kampanje, ki se je glede na politično situacijo začela že zdavnaj prej.

Politični voditelji po obisku držav regije, pa tudi malo dlje, zdaj obiskujejo mesta, občine, vasi, zaselke in krajevne skupnosti ter obljubljajo tisto, v kar niti sami ne verjamejo. Kot bi rekel naš narod: „Obljuba je norčeva tolažba“, saj že 3. oktobra ljudje ne bodo več ničesar vprašani.