Odločitev ustavnega sodišča o 9. januarju bo skoraj enako pomembna kot obeleževanje dneva državnosti

V četrtek, 26. in petek, 27. novembra, bo Ustavno sodišče BiH obravnavalo zahtevo Bakirja Izetbegovića, člana Predsedstva Bosne in Hercegovine, za oceno ustavnosti člena zakona o praznikih Republike Srbske, s katero zahteva, da se 9. januar ne more več obeleževati kot dan RS. V pričakovanju odločitve ustavnega sodišča novinarska agencija Patria objavlja analizo, ki navaja pomen odločitve.

Napisal: Muharem Cero

Tam, kjer preneha spretnost in volja sprejemanja dejstev, se rodi slovansko mitologijo, ponarejevalcev zgodovinskih resnic.

26. in 27. novembra bo potekala plenarna seja Ustavnega sodišča BiH po apelaciji Bakirja Izetbegovića, člana Predsedstva BiH, v zadevi ocene ustavnosti Zakona o praznikih RS. Ali le naključje ali pa pomen, je hotel, da se odločanje zgodi v dneh obeleževanja dneva državnosti BiH. Vsekakor bo pomen odločitve Ustavnega sodišča skoraj enak pomenu obeleževanja dneva državnosti.

Ustavno sodišče bo končno zaključilo shizofren konflikt kontinuitete, ki se nahaja med eno grozečo „mitično dušo“ in daytonsko besedo.

Soočeni z neuspehom vzpostavitve prve „prekodrinske države srbskega naroda“, so ostanki institucionalnih politik te volje pribegli mitomanskemu ponarejanju novoustanovljenih daytonskih struktur v BiH. Z vzpostavitvijo paradržavne kontinuitete med Karadžić-Mladićevo tvorbo in zgolj administrativnim aranžmajem države Bosne in Hercegovine, poimenovanim kot entiteta Republika Srbska, so proizvedli konflikt konkurenčnih kontinuitet in preprečili institucionalno uresničevanje Daytonskega mirovnega sporazuma, do nemožnosti pa doveli izvajanje njegovega Aneksa IV.

V to daytonsko diverzijo se je vlilo veliko kvazi-intelektualne, kvazi-politične, lobistične, medijske, denarne in druge logistike, s ciljem spremembe ustavno-pravne percepcije značaja daytonske državne strukture BiH in v njej položaja entitete RS. V samem bistvu namere je nesprejemanje zmanjšanja zamišljene prve „prekodrinske države srbskega naroda“ zgolj na administrativni aranžma suverene, celovite in teritorialno integralne države Bosne in Hercegovine kot edinega mednarodno pravnega subjekta, nastalega z disolucijo bivše Jugoslavijske federacije.

Zaradi pomanjkanja odpora tem voljam teh velikosrbskih elit so procesi na žalost dobili skoraj metastazirajoče stanje bosanske državnosti, zato je apelacija prišla prav kot melem za izdihujočega. Reakcije RS-ovskih, mitom nagnjenih jastrebov, da branijo ustavnost poskusne diverzije z bljutavimi ugotovitvami, da gre izključno za politično, ne pa pravno utemeljen akt, je ustavno nevzdržna. Gre za spretno zamenjavo tez, saj so prav izpodbijane določbe Zakona o praznikih RS politično motivirani poskusi ohranjanja duha prekodrinske države Republike Srbske „za boljše čase in spremenjene mednarodne okoliščine“, kot so svoje privržence zavezala Karadžić in Dobrica Ćosić.

Pričakovati je, da bo Ustavno sodišče BiH potrdilo, da je z izpodbijanimi določbami Zakona o praznikih RS in razglasitvijo 9. januarja kot državnega praznika Republike Srbske, kršilo 1/1 člena aneksa IV zagotovljeno kontinuiteto države Bosne in Hercegovine kot edinega ustavno-pravnega subjekta, ki ga lahko in mora konzumirati.

Vse drugo bi bila bistvena sprememba ustavno-pravnega značaja BiH, kar bi nadaljevalo agonijo njenega odmiranja, z modeli državne skupnosti, unije republik ali pa konfederalno-federalnih, kot prehodnih modelov rušenja in izginotja njene državnosti.

Z odpravo umetno ustvarjene konkurence kontinuitete države in njenih entitet, po besedi Daytona, bi se država Bosna in Hercegovina vrnila v to zgodovinsko zaupanje izvajanja Daytonskega mirovnega sporazuma, njegovo nadgradnjo ali pa spremembo pa prepustila njegovemu uspešnemu izvajanju in ozdravitvi političnega mentaliteta njenih državljanov.

Kar pa se Daytona tiče, naj se mu pozlati roka, kdor ga je podpisal, obema pa naj se pozlati, kdor ga izvede in od njega naprej gre.