Odloži Lagumdžija, ki mu je bilo ameriško navajanje pomembnejše od sistema: Izenačevanje žrtve in agresorja je mirno opazoval!

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

Halil Lagumdžija zaključuje svoj mandat predsednika v Visokem sodnem in tožilstvu svetu. In brez poglobljenih analiz je jasno, da za seboj pušča kaos v pravosodnem sistemu, ki si ga bo v kratkem težko opomogel. Sodniki Sodišča BiH mu niso podelili zaupanja za nov mandat, zato bo od februarja 2025. v VSTV namesto sodnika Sodišča BiH sodil sodnik Izo Tankić.

Jasno je, da si bo Lagumdžija ostal v spominu po dejstvu, da je bil glavni tožilec Milanko Kajganić izbran kot edini kandidat. Torej, ni bil izbran, ampak potrjen, in to potem, ko je Lagumdžija najprej dejal, da bi bilo najbolje razveljaviti razpis, a je po klicu iz veleposlaništva ZDA pozabil, da se v demokraciji voli, zato je nenadoma spremil svoje stališče.

„Do podsveta so bili trije kandidati in povedal sem, kaj se je zgodilo pred tem. Moje prvotno stališče je bilo, da ne gremo v zaključni postopek z enim kandidatom. To je bila tudi odločitev podsveta, vendar je svet kot najvišji organ imel drugačno stališče. Sprejeta je bila odločitev, da se v zaključni postopek gre z enim kandidatom in ta kandidat je dobil podporo sveta z izjemno večino“, je dejal Lagumdžija na dan, ko je bil Kajganić imenovan oktobra 2022. leta.

Ni toplo ne hladno, tako je Lagumdžija deloval, mnenje o vsem je težko sam oblikoval, brez šepetanja iz Veleposlaništva ZDA, kar dokazuje tudi razveljavljeni razpis za nosilce pravosodnih funkcij v Posebnem oddelku Zveznega tožilstva in Vrhovnega sodišča FBiH, kolokvijalno imenovanem USKOK.

In v prid delu VSTV in Lagumdžije velja dodati tudi oceno Evropske komisije iz leta 2023. Visoko sodno in tožilstvo svetu je takrat zagotovo dobilo najslabšo oceno.

Navedli so, da se VSTV še naprej bori, da povrne zaupanje javnosti, vključno s strokovno skupnostjo, „ker je nadaljevalo z izdajanjem nedoslednih in neustrezno obrazloženih odločitev o odločitvah o imenovanju“.

- VSTV mora okrepiti svojo nadzorno vlogo in prevzeti odgovornost za bistvene reforme. Pričakujejo se oprijemljivejši rezultati, zlasti na področju boja proti korupciji in nepotizmu v pravosodju. VSTV bi moral povečati lastno odgovornost s tem, da zagotovi temeljito in pregledno obrazložitev svojih končnih odločitev, zlasti o imenovanjih, v skladu z evropskimi standardi – je navedeno v tem poročilu.

Ampak po tem, ko so privolili v imenovanje Kajganića kot edinega kandidata za to pomembno pozicijo, je bilo jasno, da bodo po tem nadaljevali po starem.

Še posebej si bo Lagumdžija ostal v spominu po tem, da je v njegovem mandatu, ki ga ne bo mogel obnoviti, veljal poskus etničnega ravnotežja pri pregonu vojnih zločinov pred bosanskoherceškim pravosodjem. In OSCE je v svojih poročilih kot problem pri pregonu vojnih zločinov iz devetdesetih let prav tako navedel slabe preiskave bh. pravosodja v zvezi z vojnimi zločini ter namerno usmerjanje v napačno smer.

Ostajal bo Lagumdžija zapomnjen kot oseba, v čigar mandatu je bila vložena in potrjena obtožnica v primeru 'Dobrovoljačka'. Primer, ki se je končal v Haagu, a so ga Kajganić in drugi v poskusu revizionizma obudili, da bi dosegli sodbo, s katero bi omadeževali častno obrambo države Bosne in Hercegovine.

In če člani VSTV menijo, da 'to ni njihovo delo', naj ponovno preberejo poročilo Evropske komisije, ki poudarja, da mora VSTV okrepiti svojo nadzorno vlogo.

Ni, da niso seznanjeni in ni, da jim ni bilo pisano in to večkrat o nesprejemljivem, enostranskem, revizionističnem, a tudi nezakonitem, predvsem pa nepravičnem, delovanju struktur, ki so ukoreninjene in nameščene v državnih pravosodnih institucijah.

Za takšne ni druge karakterizacije kot „UZP“ usmerjen v izenačevanje žrtve in agresorja med agresijo na Bosno in Hercegovino 90. let, ter izpisovanje neke nove zgodovine skozi vlaganje obtožnic s strani Tožilstva BiH za vojne zločine proti braniteljem Bosne in Hercegovine in Sarajeva, kot tudi skozi potrjevanje takšnih obtožnic s strani posameznikov na Sodišču BiH, očitno ne glede na sam izid večletnega postopka.

Ker se cilj doseže že s samim vlaganjem in potrjevanjem obtožnice. Zgodovina se že spreminja in vprašanje je, ali bo kdo od obtoženih, hudo bolnih oseb že v tretji življenjski dobi, sploh doživel prvostopenjsko končanje postopka, kaj šele pravnomočnost sodbe.

Nič od tega Lagumdžije ni ganilo, medtem ko so ga ob tem razne afere 'udarjale' po stolu predsednika VSTV-ja.

In za konec je treba spomniti na izjavo Lagumdžije, ki je dejal, da 'misli, da javnost o delu pravosodja mora vedeti vse'.

Očitno je, da na koncu ne vemo nič, a nam je vse jasno. Živimo v sistemu selektivne pravice, montiranih obtožnic, pomanjkanja boja proti korupciji, nepotizma in pregonov po politični liniji – kadar komu zatreba.