Odmevi resolucije: Z zanikanjem genocida se zapira možnost sprave!

(Patria) - Genocid v Srebrenici je dejstvo, ki so ga priznale Združene narode. In to dejstvo nas vse in celo prihodnost zavezuje, da se odstranijo in odpravijo vse posledice, ki so nastale na genocidu v Srebrenici leta 1995, je danes sporočil Enver Halilović, profesor emeritus in nekdanji rektor Univerze v Tuzli.

Na redni seji Združenja neodvisnih intelektualcev "Krog 99" na temo "Refleksije resolucije ZN o genocidu v Srebrenici" je bilo sporočeno, da je sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici, ki je bila v četrtek sprejeta v Generalni skupščini ZN, nedvomno ogromna zunanjepolitična zmaga Bosne in Hercegovine v trenutnih izjemno težkih geopolitičnih razmerah in vse bolj izraženih konfliktih v svetu, vključno z vojnimi.

Za resolucijo je glasovalo 84 držav, 18 je bilo proti, 68 se je vzdržalo. Večina držav članic ZN se je odločila, da se bo 11. julij vsako leto obeleževal kot Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici.

- Prva stvar, ki jo je treba poudariti, je, da je to resnično nov zgodovinski dogodek, ki odpira perspektive Bosne in Hercegovine ali perspektive za novo Bosno in Hercegovino. To je pomemben dogodek, ki se uvršča v skupino dogodkov, kot je referendum Bosne in Hercegovine za neodvisnost, mednarodno priznanje Bosne in Hercegovine, ustanovitev Armade BiH. In to je glavno sporočilo resolucije - je dejal Halilović.

Spomnil je, da so mednarodna sodišča v Haagu dejansko končala svoje delo.

- In bilo je normalno, da po tem, kar so storila mednarodna sodišča, sledi dokončen povzetek pri Združenih narodih. Odgovor je bil dobljen. Genocid v Srebrenici je dejstvo, ki so ga priznale Združene narode. In to dejstvo nas vse in celo prihodnost zavezuje, da se odstranijo in odpravijo vse posledice, ki so nastale na genocidu v Srebrenici leta 1995 - je poudaril Halilović.

Meni, da ima genocid v Srebrenici in njegovo zanikanje za posledico več dejstev.

Po njegovih besedah zanikovalci genocida v Srebrenici podaljšujejo trajanje genocida v Srebrenici, preprečujejo izvajanje posleratne pravice in sprave ter ustvarjajo strah pred možnostjo ponovitve genocida.

- Preprečuje se, oziroma zapira se možnost sprave med etničnimi skupinami, skupnostmi. Tu je tudi dejstvo, da če se tudi danes, po 30 letih, ne sprejema genocida, to pomeni, da se lahko predpostavi, da se lahko takšen pojav zgodovinsko ponovi na tem prostoru, oziroma temu narodu - je dejal Halilović.

Profesor Senadin Lavić s Fakultete za politične vede v Sarajevu je sporočil, da je sprejetje resolucije epohalni dogodek za Bosno in Hercegovino, ki potrjuje kontinuiteto ali poskus, da se bistvene odločitve temeljijo na pravnih ali pravno utrjenih dejstvih.

- Zavedali smo se in bili smo priča enemu razplamtelem velikosrbskemu ponovnemu povratku v 90. letih v našo javnost, na družbeno sceno, ki jo danes živimo. V trenutku, ko so nam grozili s secesijo, odcepitvijo, razkosanjem Bosne in Hercegovine, se je pojavila ta resolucija, ki je dejansko ponovno odprla oči vsem nam tukaj in nas opozorila, da je sodišče v Haagu leta 2007 sprejelo sodbo, ki je osnova te resolucije. Ta sodba bi nam, ob tej resoluciji, morala biti smer ali mejnik naslednjega delovanja, oziroma način, na katerega mora Bosna in Hercegovina delovati - je pojasnil Lavić.

Poudaril je, da se je resolucija pojavila v bistvenem "zgodovinskem trenutku, ko so velikosrbske sile ponovno začele divjati in groziti z novimi katastrofami".

- Bistveno je, da je bila resolucija sprejeta na podlagi pravnih dejstev. Ona samo ponavlja tisto, kar je bilo sprejeto leta 2007 s sodbo v Haagu, kar je Srbija zanikala. Mi se danes pravdamo Srbiji, zakaj je bila resolucija sprejeta. Današnja Srbija nadaljuje zelo pokvarjen projekt, ki ga je začel Slobodan Milošević v 90. letih - je poudaril Lavić.

Meni, da resolucija izraža odločnost, da se bo v prihodnje po vsem svetu 11. julij obeleževal kot dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.

- In to je človeški, civilizacijski akt, s katerim se človeštvo še enkrat zavezuje in priseže, da ne bo več genocida in zločinov. Ta resolucija bo, kolikor vidim, velikosrbskemu fašizmu in nacizmu služila, da bo Srbijo še bolj potisnila v temno luknjo zgodovine - je dodal Lavić.

Hazim Bašić s Fakultete za strojništvo v Sarajevu je spomnil, da so Združene narode leta 1995 prepustile svojo "zaščiteno cono" Srebrenico na milost privržencem velikosrbske politike Slobodana Miloševića.

- Minimalno, kar se je lahko storilo, da bi se popravila ta krivica, je, da se genocid v in okoli Srebrenice globalno obeležuje vsako leto in da se spomin na genocid uvede v izobraževalne programe. S tem bi se med drugim moralo ustaviti zanikanje genocida, kot tudi poskusi predelave zgodovine. Ko že niso uspeli rešiti žrtev, resolucija daje osnovo, da se ohrani resnica o njih - je dejal Bašić.

Meni, da je primarni cilj sprejetja resolucije ZN kultura spomina skozi institucionalno memorijalizacijo in njeno izvajanje na svetovni ravni.

- S tem bi tragična izkušnja Srebrenice opozarjala in delovala kot moralna vest človeštva. Sprejetje resolucije je civilizacijsko upravičen in pričakovan korak. Stališče posameznikov, institucij ali držav do resolucije predstavlja dejansko stališče do civilizacijskih vrednot. Te vrednote pa so predvsem spomin na žrtve genocida v Srebrenici, obsodba poveličevanja vojnih zločinov, preprečevanje prihodnjih genocidov in končno ohranjanje miru - je poudaril Bašić.

Meni, da je zanikanje genocida in revizionizem.

- Čeprav sama resolucija ni naložila kolektivne odgovornosti narodu, so se politiki v Srbiji in RS trudili prav narod izkoristiti kot ščit za opravičevanje lastnih političnih stališč. Z resolucijo se dejansko posredno označi tudi značaj politike, ki se je vodila v Srbiji devetdesetih letih, in ki se ne neha niti danes - je poudaril Bašić.

Kot je dejal, se je Srbija celotno posleratno obdobje postavljala kot lastnik resnice.

- Vsakodnevno smo priče, da za brezosno zanikanje genocida in drugih vojnih zločinov stojijo institucije Srbije kot tudi bh. entitete RS, kar jasno kaže, da gre za sistematičen načrt z namenom spremembe sodno utrjene resnice. Takšni poskusi bi se z sprejetjem te resolucije morali ustaviti. Resolucija kot dokument predstavlja predvsem politično, pa tudi moralno stališče ZN. Pomembna je za družine žrtev, katerim sta pravica in spoštovanje edini obliki tolažbe. Z resolucijo ZN se dodatno potrjujejo sodbe mednarodnih in domačih sodišč in poziva države članice, naj ohranijo utrjena dejstva skozi svoje izobraževalne sisteme in z razvijanjem ustreznih programov - je dodal Bašić.