Odgovor Dodiku: Bosne ima i bit će, od 2026. godine počinjemo projekat gašenja Republike srpske i FBiH

Piše: Rasim Belko

Milorad Dodik ne preneha s izvajanjem agende, ki ima en sam cilj – uresničiti projekte SANU in tako uresničiti sanje o srbskem svetu kot veliki Srbiji, v kateri bi živel največji delež Srbov na Balkanu. Na tej poti jim stoji Bosna in Hercegovina, zato kot ključni mehanizem za odpiranje vrat srbskega sveta uporabljajo zanikanje in poniževanje mednarodno priznane države z jasno določenimi mejami in ustavno-politično ureditvijo.

Memorandumi SANU so pravzaprav naložili takšno delovanje srbskih politikov, ki naj bi privedlo do sprejetja narativa, da je Bosna in Hercegovina kompleksen in nevzdržen državni skupnosti.

K temu cilja tudi zadnji propagandni nastop vodje SNSD-ja, ko pravi, da Bosna in Hercegovina živi na silo in da je: »BiH sestavljena šele v Daytonu, in sicer iz dveh entitet in Brčko distrikta kot solastništva teh dveh entitet. V Daytonu nista bili ustanovljeni ne Republika srbska ne Federacija BiH, saj sta obstajali že prej kot politična in pravna dejstva, s suvereno oblastjo na svojem ozemlju, priznani tudi s strani mednarodne skupnosti. Ni obstajala »Bosna in Hercegovina«, zato je šele v Daytonu ustanovljena kot država, ki jo sestavljajo državotvorni entiteti s pomočjo mednarodnega sporazuma.«

Mnogi sarajevski ideologi neznanja in principa ignoriranja Dodika bi rekli, da je tudi to treba pustiti pri miru. Vendar pa sta Dodik in njegova druščina pokazala, da se ne bosta utrudila, še posebej pa ne bosta prenehala s stalnim ponavljanjem nemožnosti obstoja Bosne in Hercegovine, kot domnevne države, ki so jo s mirovnim sporazumom sestavili entiteti.

Nesmisel, a nevaren, saj srbska propaganda deluje v dveh smereh – prvič, Bošnjake in vse, ki ljubijo Bosno in Hercegovino, potiska v frustracijo, ker so zaradi mednarodne prisotnosti nemočne, da bi agresivneje odgovorili na Dodikov separatizem, drugič – proti mednarodni skupnosti, ki se bo nekega dne zagotovo utrudila in ob malo lobiranja pristala na razdelitev Bosne in Hercegovine.

Zato je nujno nenehno odgovarjati tako Dodiku kot akademski tovarni zla iz Beograda, hkrati pa iskati način, da jih ustavimo in končno zlomimo v vsakem poskusu uresničitve načrtov SANU.

Torej, čas je, da politične elite, v katerih je vsaj v sledovih ostal patriotizem in domoljubje, začnejo predstavljati predloge, ki bi bili na nek način protinapad na Dodikov secesionizem in zanikanje Bosne in Hercegovine. Kajti, tako kot vojno vodstvo, večinoma obsojeno za širok spekter zločinov, se tudi mirnodobna uprava na 49 odstotkih zasedenega bh. ozemlja boji odgovora, ki bi lahko ogrozil entiteto 49 odstotkov.

Odgovor, pred katerim bi se Dodik zagotovo ustavil, se glasi – predlog za ukinitev entitet. Vendar ne tisti populistični, ki se v medijskih arhivih izgubi v enem tednu. Predlog za ukinitev entitet mora imeti glavo – voditelje vseh političnih strank, ki si upajo v to, akademike, ki se ne bojijo kritike, dijasporo… In ja, da bi poskus ukinitve entitet Rs in FBiH imel možnost, bi bilo delo na projektu brezplačno za vse, sicer se zlahka kotijo politični kopiloti, ki živijo od takšnih idej že predolgo.

Čudno je, da se doslej nihče ni iskreno lotil te ideje, glede na dejstvo, da je Milorad Dodik ukinil pristojnosti Ustavnega sodišča na 49 odstotkih zasedenega ozemlja.

Kajti Dodikovo izkrivljanje dejstev je ustvarilo narativ, v katerem se začne verjeti, da so Bosno in Hercegovino podpisali entiteti. Daytonski sporazum, na katerega se sklicuje Dodik, pa je pravzaprav rešil Karadžićevo entiteto pred popolnim izginotjem v osvobodilnem pohodu Armade Republike Bosne in Hercegovine.

Zgodovinsko gledano, Bosna in Hercegovina kot mednarodno priznana in suverena država ima pravico sprožiti notranjo in zunanjo razpravo o svoji preureditvi, zato je to dolžnost prihodnjih političnih generacij, ki želijo, da bi to nekoč bila normalno urejena, evropska država. S sedanjim ustrojem in separatisti na čelu njenih resničnih in virtualnih entitet je njen razpad bolj verjeten kot obstoj.

Ukinitev entitet prinaša številna tveganja, vendar njihovo premagovanje pomeni sprostitev absolutnega potenciala za evroatlantske integracije, kar bi zagotovo prineslo boljše življenje državljanom.

Kdor ne poskusi, zagotovo ne bo uspel. Poskusov doslej nismo videli, zato je neuspeh probosanskega kvazi in prodržavnega političnega bloka pri odgovarjanju Dodiku povsem jasen.

Ko bomo na mizo postavili agendo notranje preureditve Bosne in Hercegovine, bomo odprli pot končni obrambi naše države, krepitvi miru, stabilnosti in demokracije. Do takrat pa so pisni odgovori na Dodikov secesionizem nesmiselni, kajti ne glede na to, ali ga vodi Dodik ali nekdo drug, ga ne bo mogoče ustaviti, če ne bo odstranjen temelj separatistične politike. Entiteta, skoraj v celoti etnično očiščena od nesrbskega prebivalstva, s posebnimi in vzporednimi vezmi s Srbijo in agendo SANU, ki jasno gre v smeri ustvarjanja srbskega sveta, lahko zelo kmalu postane srbska gubernija.

Ko bomo v probosanski politiki združili drznost Nanića, odločnost Alagića in prodornost Dudakovića, bomo imeli priložnost uresničiti sanje vseh, ki so to deželo branili s svojimi življenji.

Na nas je, da poskusimo, morda že od leta 2026 z novimi strukturami, poskus pa je pol uspeha!