Braniti državnost pred Novalićevim pragmatizmom

Ne glede na to, kako se dozdeva, samoprepoznava, a tudi legitimira, kot pragmatični tehnomenadžer na položaju premierja ene od bh. entitet, ga to ne opravičuje odgovornosti za nakaradne ustavno-pravne zakonske rešitve, ki jih sprejema Vlada, na čelu katere je.

Gre za Fadila Novalića, premierja Vlade Federacije Bosne in Hercegovine. Vlada FBiH je na seji, ki je potekala 18. februarja letos, sprejela vrsto ustavno-spornih aktov, ki lahko posledično vplivajo ne le na FBiH,
ampak tudi na samo državo Bosno in Hercegovino.

Spomnimo se malo. Začelo se je z neustavnimi rešitvami pri oblikovanju Vladinega Intera d.o.o. Sarajevo. Nadaljevalo se je s sporno preoblikovanjem Interas d.o.o. Sarajevo, celotna zgodba pa se je končala z nejasnim in za javnost neznanim izidom.

Sledila so pravno "motna" dejanja v zvezi z objektom državne bolnišnice v Sarajevu, končalo pa se je z namigi o nakupu stavbe ekonomsko izčrpanega sarajevskega Energoinvesta.

Omenjena vladna seja je sprejela odločitev, da FBiH prenaša in dodeljuje svoje lastništvo na delu Severnega tabora v Mostarju Univerzi "Džemal Bijedić" Mostar.

Javnosti in tudi avtorju tega besedila ostaja neznano, kdaj in kako je Vlada FBiH postala lastnik zemljišča Severnega tabora. Te trditve Novalićeve vlade ne more dokazati niti vpogled v lastniške knjige niti kateri koli drug verodostojen dokument. Možnost uveljavljanja lastništva na zemljišču premoženja iz sukcesije je povezana z reševanjem statusa državnega premoženja BiH in sprejetjem Zakona o njem. Ta zakon ni bil sprejet, sprejeti pa ga more
samo nosilec lastništva nad celotnim državnim premoženjem - Parlament Bosne in Hercegovine.

Sam akt prenosa lastništva je v nasprotju z Zakonom o prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem iz leta 2005. Izvršitev te nezakonite odločitve Novalićeve vlade ne bi imela pravno veljavnih učinkov, ampak bi bila v skladu z zakonom o prepovedi razpolaganja pravno nična.

Novalić in njegovi svetovalci z lahkoto pragmatizma tehnomenadžerja rešujejo najtežje poglavje kontinuitete bh. državnosti. Ne glede na to, koliko Novalić zase trdi, da je politično neobremenjen pragmatik, mora vedeti, da posega v samo bistvo bosanske uganke. Meč, s katerim reže to uganko, spreminja daytonski ustavno-pravni značaj bh. državnosti in jo reducira na mero njenih spornikov.

V vsem tem skrbi molčanje predstavnikov nosilca lastništva nad državnim premoženjem, Sveta ministrov in Parlamenta BiH. Ljudski poslanec Novalić bi moral vedeti, da je velik del zemljišča Severnega tabora grda krasta nepravičnih zakonov prejšnjega sistema, in da mnoge mostarske družine svojo prihodnost in eksistenco načrtujejo na vrnitvi nezakonito odvzetega premoženja, zdaj domnevno, a netočno Vlade FBiH.

Iz istega okolja kot Novalić prihaja tudi hrvaški premier Orešković, ki celotno vizijo ekonomskega okrevanja prezadolžene RH načrtuje prav na ohranjanju in gospodarnem upravljanju državnega premoženja. Upajmo,
da bosta Novalić in njegova Vlada opozorjena na morebitne posledice svojih neustavnih odločitev in stvari vrnila v potrditev zvestobe vzpostavitvi BiH kot pravne države na evropski poti.

Pravi strah je šele pred Novalićevimi rešitvami iz predosnutka zakona o gozdovih FBiH, člen 45. iz tega akta z iste seje njegove Vlade je konec državnosti daytonske BiH. O tem drugič. Rešite nas Novalićevega pragmatizma.