Karadžićeva zahteva za pritožbo na dolžino kazni zavrnjen

(Patria) - Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MMKS) je zavrnil zahtevo Radovana Karadžića, da mu bo omogočeno vložiti pritožbo na dolžino dosmrtne zaporne kazni, ki mu jo je prejšnji mesec Mehanizem odredil zaradi genocida in drugih zločinov, storjenih v BiH.

„Ne obstaja pravna podlaga v Statutu ali pravilih Mehanizma, na podlagi katerih bi se Karadžić lahko pritožil na pravnomočni sodbi ali njen del“, je navedeno v odločitvi, ki jo je podpisal predsednik Mehanizma Carmel Agius.

S to odločitvijo je bila zavrnjena tudi Karadžićeva zahteva za odobritev imenovanja pravnega svetovalca, ki bi mu pomagal pri pripravi zahteve za preizkus pravnomočne sodbe.

Konec marca je Karadžić vložil vlogo, v kateri je navedel, da meni, da je Mehanizem storil napako, ko mu je odredil dosmrtno zaporno kazen, ker ni upošteval “praks sodišč v bivši Jugoslaviji” in mu s tem kršil človekove pravice, piše BIRN.

Karadžić je tudi navedel, da Senat Mehanizma ni podal obrazložitve svoje odločitve, da se mu kazen poveča z 40 let na dosmrtno.

“Senat je storil napako, ko je svojo odločitev o povečanju kazni utemeljil s primerjavo kazni, izrečenih drugim obtožencem, pri čemer ni razmišljal o dejavnikih, ki naredijo Karadžićev primer specifičen, kot je dejstvo, da je prostovoljno zapustil položaj predsednika”, je navedeno v vlogi.

Karadžić je zahteval, da Mehanizem razveljavi svojo odločitev o dolžini kazni in da zadevo vrne Prvostopenjskemu senatu, ki bi odločil o ustrezni kazni.

Hkrati je Karadžić zahteval, da se mu odobri imenovanje pravnega svetovalca, ki bi mu pomagal pri pripravi zahteve za preizkus pravnomočne sodbe.

Karadžić je bil 20. marca pravnomočno obsojen pred Mehanizmom za mednarodna kazenska sodišča na dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici ter zločinov proti človeštvu in kršitev zakonov in običajev vojskovanja.

Spravljen je bil kriv za genocid v Srebrenici, preganjanje po vsej BiH, teroriziranje državljanov Sarajeva in zajetje pripadnikov UNPROFOR-ja za talce. Z isto sodbo je bil oproščen krivde za genocid leta 1992.

Pravila sodišča v Haagu ne dovoljujejo vložitev pritožbe na pravnomočno sodbo. Samo v enem primeru – proti Veselinu Šljivančaninu zaradi zločinov na Hrvaškem – je delni preizkus končne sodbe dovoljen.