Hrvaški argument zavrnjen: Srbija lahko aretira državljane BiH in Hrvaške, ki jih sumi zločinov

Evropska komisija meni, da vprašanje srbskega zakona o univerzalni jurisdikciji za vojne zločine ne sme biti pogoj za odprtje pogajanj v poglavju 23 med Srbijo in EU.

To pomeni, da ostaja v veljavi srbski zakon, po katerem lahko Srbija aretira državljane Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, ki jih sumi vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije, piše Patria.

Na podlagi tega srbskega zakona poteka postopek zoper vojnega poveljnika Armade RBiH Naserja Orića pred sodiščem Bosne in Hercegovine, čeprav ga je haaški sodišče prej oprostilo odgovornosti za zločine nad Srbi v Srebrenici. Po tem srbskem zakonu so bili ranjeje aretirani tudi upokojeni general Armade RBiH Jovan Divjak, Ilija Jurišić ter član vojnega predsedstva Republike Bosne in Hercegovine Ejup Ganić.

Hrvaška ni dala zelene luči za odprtje poglavja 23 Pravosodje in temeljne pravice v pogajanjih EU s Srbijo. Uradni Zagreb zahteva, da Beograd ukine regionalno pristojnost za vojne zločine, zagotovi pravice hrvaške manjšine v Srbiji in sodeluje s haaškim sodiščem.

Hina piše, da Evropska komisija ni ugodila hrvaški strani. V internem dokumentu Evropske komisije, ki je pricurljal v javnost, je navedeno, da srbski Zakon o organizaciji in pristojnosti državnih organov v postopku za vojne zločine, s katerim se Srbija razglasi za pristojno za vodenje postopkov za vojne zločine, storjene na ozemlju nekdanje SFRJ, ne glede na državljanstvo storilcev ali žrtev, "ne krši suverenosti" držav nekdanje Jugoslavije in se ne vpleta v notranje zadeve teh držav.