Od livanjskega vprašanja iz leta 1992. preko Jelavićeve samouprave do Čovićevih zveznih enot

Piše: Edina Latif

Kljub temu, da je v nedavno sprejeti resoluciji Evropskega parlamenta o napredku Bosne in Hercegovine, le v eni sami čelenki omenjena federalizacija in zavrnjeni amandmaji hrvaških evropskih poslancev, je to dovolj osnov in "močnih argumentov" za predsednika HNS in HDZ BiH Dragana Čovića, da nadaljuje s svojo politično zgodbo o novi notranji preureditvi, vendar izključno Federacije BiH, piše Patria.

Čović se je pretekli teden pretvarjal naiven in povabil vsakogar, ki ima dokument o vzpostavitvi tretjega entiteta ali njegove izjave, v katerih omenja ta famozni entitet, naj mu ga pokaže.

Je od Čovića, a tudi od njega je preveč. Predsednik HDZ BiH je do sedaj dal na stotine izjav o tretjem entitetu, začel pa je pred 11 leti, ko je bil prvič izvoljen na ta položaj. Takrat je na enem od strankarskih zborov izjavil, da se bo boril za tretji entitet, od njega pa so lani društva borcev zahtevala izpolnitev predvolilne obljube iz leta 2014.

Politično prekanjeni Čović je leta spreminjal svojo retoriko, včasih je intenzivneje govoril o entitetu s hrvaško večino, torej tretjem, včasih pa o celoviti državi BiH.

Tisto, kar v vseh teh letih nikoli ni omenil, je federalizacija, ki bi zajela tudi ozemlje Republike Srbske, temveč je izključno zagovarjal reševanje tako imenovane hrvaške problematike samo v Federaciji.

To je njegov tihi politični dogovor z Miloradom Dodikom, kontinuiteta politik, ki so se začele v začetku 90. let prešnjega stoletja pri Tuđmanu in Miloševiću, nadaljevali Karadžić in Boban, zdaj pa sta ju prevzela on in vodja SNSD.

O nacionalno omejenih ozemljih je HDZ BiH začel govoriti že februarja 1992. Takrat je bil na seji Središčnega odbora te stranke sprejet livanjski sklep, ki je bil pogoj za izstop Hrvatov na referendum o neodvisnosti 1. marca.

Livanjski sklep je bil preformulirano vprašanje o neodvisnosti BiH in se je glasilo:

Ali ste za suvereno in neodvisno Bosno in Hercegovino, državno skupnost konstitutivnih in suverenih narodov hrvaškega, muslimanskega in srbskega na njunih nacionalnih področjih (kantonih)?

Referendumsko vprašanje, o katerem so se državljani BiH izjašnjali, se je glasilo:

Ali ste za suvereno in neodvisno Bosno in Hercegovino, državo enakopravnih državljanov, narodov BiH - Muslimanov, Srbov, Hrvatov in pripadnikov drugih narodov, ki v njej živijo?"

V livanjskem sklepu je bila izpuščena kategorija državljanov, narodi pa so bili povzdignjeni v nosilce suverenosti na svojih nacionalnih področjih.

Obrazložitev se je glasila: "Tako oblikovano referendumsko vprašanje, za razliko od tistega, ki je bilo sprejeto na seji Skupščine SR BiH 25. januarja 1992, nedvoumno opredeljuje prihodnjo neodvisno BiH kot kompleksno državno skupnost, ki se pravno temelji na nacionalnem suverenitetu konstitutivnih narodov hrvaškega, muslimanskega in srbskega.

Iz predlaganega vprašanja sledi, da prihodnja neodvisna BiH ni unitarna država, temveč državna skupnost, ki jo bodo tvorili nacionalni kantoni, hrvaški, muslimanski in srbski, katerih območja bodo določena po izvedenem referendumu s posebnim ustavnim aktom."

Kljub temu, da livanjski sklep nikoli ni bil obravnavan v Skupščini Republike Bosne in Hercegovine, ga je mednarodna skupnost sprejela in je bil kasneje med mirovnimi pogajanji ponujen v različnih načrtih.

Tako kot pred četrt stoletjem, se tudi danes na domači politični sceni poskuša uresničiti livanjski sklep.

Konec oktobra 2000. leta je v Novem Travniku potekalo prvo zasedanje Hrvaškega narodnega sabora. Za predsednika je bil izvoljen takratni prvi človek HDZ BiH Ante Jelavić.

Sprejeta je bila tudi Deklaracija o pravicah in položaju hrvaškega naroda v BiH. Kmalu je bila sprejeta tudi deklaracija o hrvaški samoupravi, ki se je neslavno končala. Zoper Jelavića je bila vložena obtožnica, nato pa je pobegnil na Hrvaško, kjer živi prosto in nikoli ni odgovarjal za rušenje ustavno-pravnega reda države BiH.

Odhod Jelavića s politične scene je odprl pot do takrat skoraj neopaznega Dragana Čovića, ki neutrudno dela na tretjem entitetu.

Zadnje zasedanje HNS januarja letos je povzročilo veliko ogorčenja med probosanskimi strankami.

Predsednik Glavnega sveta HNS BiH Božo Ljubić je takrat dejal, da je bil ta sabor priložnost, da se HNS reafirmiše kot nosilec neteritorialne avtonomije Hrvatov v BiH, ter dodal:

- Če želi BiH postati samoodržvala, je nujna tudi njena administrativno-teritorialna preureditev, ki bi vključevala zvezno enoto s hrvaško večino. In to ostaja trajna težnja hrvaškega naroda v BiH.

Vendar pa politiki Čovića in Ljubića ne gre na roko Katolička cerkev. Sporočilo Biskupske konference je jasno - preureditev je možna, vendar samo če se nanaša tudi na ozemlje Republike Srbske.