Od 'izvorne Jalte' do 'izvornog Dejtona'

Piše: Fuad Đidić, diplomatski analitik

Putin in Dodik imata enako, dobro znano matrico. Pozivata se na »izvorni sporazum« ali »izvorni ustav«.

Niti je Moskva o tem do sedaj molčala, niti je o tem molčal Beograd. Po zgodovinskem vrhu v Rijadu 18. februarja 2025. sta obe strani objavili in vrtoglavo okrepili te pozive. Moskva je okrepila poziv na »revizijo Jalte«, o čemer je sicer diskretno govorila že celo desetletje.

Na drugi strani, po isti matrici, je Dodik pozive na »izvorni Dayton« privedel do bele vročine. V tej igri obe strani – Moskva in Beograd – streljata čez cilj, da bi zadeli tarčo.

Putin pod pretvezo redefiniranja Evrope dejansko želi razbiti Evropsko unijo, medtem ko Dodik pod pretvezo »nove« BiH dejansko želi razbiti in razdeliti Bosno in Hercegovino, pa tudi zlomiti zahodno zavezništvo, utelešeno v uradu OHR-ja.

Putin zagovarja nov koncept »multipolarnega sveta«, ki temelji v svojem bistvu na novi teritorialni prerazporeditvi sveta in ustvarjanju najmanj šestih novih blokov. Tukaj Putin predvsem cilja na Evropo, ki bi bila reorganizirana v skladu z dogovorom na Jalti, ko je ob prevladi Stalina Evropa razdeljena na dva velika bloka. Putinove zahteve, izrečene le ob posebnih priložnostih, temeljijo na prepričanju, da se je mogoče vrniti v 20. stoletje.



Z drugimi besedami, vrniti se na »izvorni sporazum« iz Jalte leta 1945. Zato je doseganje miru v Ukrajini za Putina le fasada, za katero se skriva uresničevanje veliko širšega projekta – starega sna o vzpostavitvi »proruske Evrope«.

Vtis je, da Dodik zvesto sledi tej Putinovi matrici. In za Dodika je vrnitev na »izvorni ustav« prav tako fasada, ki pokriva njegov sen o delitvi Bosne in Hercegovine ter vzpostavitvi »srbskega sveta« na njenih ruševinah.

To Putinovo in Dodikovo »vračanje ure nazaj« ima značaj vrnitve v minuli svet 20. stoletja.

In prav zato potrebujejo nov mit, novo točko mobilizacije množic, da bi povrnili izgubljeno preteklost. Zato s podobnim patosom priklicujejo značaj žrtve. Dodik izjavlja, da so Srbi v Bosni in Hercegovini žrtve »muslimanov«, »OHR-ja« in »tujcev«, ki so spremenili »izvorni Dayton«. Putin pa govori, da je Rusija »žrtev Zahoda«, da je »žrtev nacizma«, ki predvsem prihaja iz Ukrajine. S to terminologijo, prevzeto iz druge svetovne vojne, Putin z »denacifikacijo« upravičuje vse svoje vojaške pohode, pa tudi načrte vrnitve na »izvore« sporazuma iz Jalte, po katerem so zmagovalci vojne razdelili svet.

***
O Dodiku vemo skoraj vse in vemo, kam cilja. On nikoli ni želel kakršne koli reforme ali dogradnje Daytona, niti kakršne koli reforme. Navdihnjen in opogumljen s strani Putina, zelo zvito seje seme za novo vojno.

Tako kot se Putinova vizija nikoli ni končala z vrnitvijo Krimske oblasti kot večnega »ruskega posestva«, tako se tudi Dodikova vizija nikoli ni končala v Republiki Srbski kot enem od dveh entitet Bosne in Hercegovine.

Tako kot Putin želi vrnitev »ruske zemlje«, tako tudi Dodik želi vrnitev »srbske zemlje«.

Vendar pa Dodik skrbno gradi svoj »vojni besednjak«. Nenehno se sklicuje na »Ustav« in tako ustvarja veliko zmedo v očeh sveta. V eni od svojih številnih objav na omrežju X, Dodik pravi:

»Vsi problemi v BiH so prav plod neupoštevanja Ustava in delovanja v nasprotju z zakonom... Vsi problemi so plod dejstva, da je ogrožena suverenost BiH, ker ima skrbnika v obliki Christiana Schmidta... Problem je, da so Ustav podrli tisti, ki pozivajo k njegovemu spoštovanju.«

***
Putinovo povabilo na »izvorno Jalto« in vse, kar ta poziv prinaša, je mogoče šteti za primer »diplomatskega mojstrstva«. Ob 70. obletnici Jalte je Putin junija 2015. v pomorskem mestu Simferopol na Krimu odkril impresiven, desettonski spomenik trem voditeljem Jalte – Churchillu, Rooseveltu in Stalinu.



To je bilo strašno sporočilo Zahodu.

A po vsej verjetnosti je Zahod na to sporočilo bodisi spregledal bodisi ga preprosto ni prebral v pravem pomenu. In danes nihče nima odgovora na vprašanje, zakaj takratni ameriški predsednik Obama ni ukrepal leta 2014, ko so Rusi zasedli Krim, in zakaj se je EU prav tako zelo mlačno odzvala, skorajda odobrila ta Putinov korak.

Z enakim molkom je minilo tudi Putinovo odkritje tega megaspomenika voditeljem zmagovalcev druge svetovne vojne z vsemi sporočili, ki jih je ta spomenik nosil v sebi.

Da je vizija »izvorne Jalte« še vedno živa v političnem delovanju in načrtih Rusije, obstajajo nešteti dokazi.

Ena za drugo država nekdanje Vzhodne Evrope, ko slabi EU s sedežem v Bruslju, postaja ruski klient. Tu predvsem mislimo na Orbanovo Madžarsko, Ficovo Slovaško, pa celo na Romunijo in del Poljske.

The New York Times je nedavno objavil članek, v katerem navaja, da so posamezne države in voditelji na plačilnem seznamu Rusije. V tem članku je bila izrecno omenjena tudi Hrvaška.

Ta časopis je prav tako spomnil na nekdanja komunistična gibanja v Nemčiji in Italiji ter potrdil, da so to danes pravzaprav najtrša oporišča skrajno desnih političnih idej in strank. Kot ilustracijo je The New York Times objavil zemljevid sedanje Nemčije, iz katerega je jasno razvidno, kako je skrajno desna AfD prepričljivo zmagala na volitvah 23. februarja 2025. na območju nekdanje Vzhodne Nemčije (NDR).



Politika vrnitve na »izvorno Jalto« in »izvorni Dayton« ima svoje ideološke protagoniste in pomočnike. Putina ideološko oskrbuje njegov filozof Dugin, Dodika pa teoretiki, kot sta Kecmanović in Tanasković, ki sta v svoji nedavno izdani knjigi Alija, ulema ali balija, opozorila na »prevaro muslimanov«, ki so uporabljali tujce za svoje cilje glede ohranitve BiH.

Ta filozofska revizionistična šola vračanja na »izvorne« sporazume išče podobne ali pa enake sogovornike v Evropi, zato so izrazili svoje navdušenje nad volilnimi rezultati AfD v Nemčiji, italijanske desnice Meloni ali pa so, kot Dodik, ki se je primerjal s skrajno desnim romunskim predsedniškim kandidatom Georgescom.

Vsi ti zagovorniki politike vračanja na »izvore« računajo na vrnitev ozemelj in nekdanjih izgubljenih posesti.

***
Kaj bi se lahko še zgodilo z vrnitvijo na »izvorni Dayton« in »izvorno Jalto«? To je nekega dne v Ovalni pisarni napovedal Trump, ko je Zelenskemu zagrozil: »Provociraš Tretjo svetovno vojno!«

Kakšna je vloga Dodika v tem? Dodik ima nalogo, da sproži vrnitev na »izvorni Dayton«.

Ta vrnitev bi morda lahko bila lakmusov test za vrnitev Rusije k »izvorni Jalti«. In ena in druga vrnitev na »izvor« bi pomenila katastrofo.

V Dodikovem primeru – katastrofo regionalnih razsežnosti, kjer bi se regija vžgala, v Putinovem primeru – katastrofo, ki bi lahko vžgala Evropo.

Nemogoče je predvideti natančne obrise katastrofe. In to na noben način ne bi spominjalo na spopade iz časa bipolarnega sveta.

Ker ostaja ključno vprašanje – kje bi se v vsem tem znašla Amerika?

Od tega je odvisno, ali bo nova vojna, ki je na obzorju, vojna za podobo sveta iz 20. ali 22. stoletja.