Od ekonomije do politike: Vse glavobole, ki jih Hrvaška povzroča BiH

Piše A. Aljović

Odnos hrvaške politike do Bosne in Hercegovine je dvojak, menijo številni analitiki, in dodajajo, da se takšno stanje med dvema sosednjima državama ohranja že od časa prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana v 90. letih, kar je poleg enakega odnosa Srbije eden glavnih problemov politične in ekonomske nestabilnosti v Bosni in Hercegovini, 22 let po koncu vojne.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, premier Andrej Plenković in zunanja ministrica Marija Pejčinović-Burić danes o Bosni in Hercegovini govorijo kot o najpomembnejši strateški partnerici, medtem ko na drugi strani izvajajo nekatere poteze, ki močno destabilizirajo odnose v Bosni in Hercegovini, kot je vmešavanje v notranje zadeve države ali pogosto podpihovanje mednacionalnih napetosti, zlasti med bosanskimi Hrvati in Bošnjaki.

Hrvaška predsednica Grabar-Kitarović je med nedavnim obiskom nekaterih evropskih držav in ZDA o Bosni in Hercegovini govorila kot o jedru teroristov, ki jih je mogoče kasneje videti na bližnjevzhodnih bojiščih, kar je Bosni in Hercegovini povzročilo veliko škodo, čeprav so izjave predsednice Grabar-Kitarović bile neargumentirane.

Politični analitik Adnan Huskić meni, da hrvaška politika ne obravnava Bosne in Hercegovine kot suverene države, temveč kot nekakšno tvorbo, v kateri živijo tudi Hrvati.

„Hrvaška ima politiko, ki je v kontinuiteti na dveh ravneh. Ena je funkcionalna, kjer Hrvaška pomaga BiH na njeni poti v EU v smislu nekaterih tehničnih zadev, in tega je veliko, ne moremo reči, da so odnosi med državama na tem področju slabi. Vendar pa takoj, ko se spustimo na raven, kako Hrvaška gleda na notranjo politiko v BiH, nastane velik problem. Ker Hrvaška ne obravnava Bosne in Hercegovine kot normalne suverene države, temveč kot nekaj nenormalnega,“ pravi Huskić v komentarju za agencijo Patria. Odklon od takšne politike je po njegovem mnenju naredil le nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić. Vendar pa z prihodom HDZ na oblast ta amplituda ponovno narašča, ali se kaj zmanjša, ko je na oblasti SDP, a niti takrat ne v meri, kot bi se moralo zgoditi.

„Hrvaška politiko BiH gleda izključno skozi hrvaško vprašanje, ne glede na to, katera politika na Hrvaškem je na oblasti. Na primer, Tonino Picula v Evropskem parlamentu zagovarja enake interese kot Dubravka Šuica,“ pravi Huskić. Politika Hrvaške do BiH je po njegovih besedah jasna in se vedno giblje okoli matrice, da se stvari v BiH morajo odvijati v smeri dosledne etno-teritorializacije, federalizacije, konsociacije.

„Hrvaška BiH ne vidi kot državo, v kateri živijo državljani, temveč kot kraj, kjer živijo Bošnjaki, Srbi in Hrvati. Politika Hrvaške vedno in izključno stoji ob strankah s hrvaškim predznakom v BiH,“ pravi Huskić. Vendar pa takšna politika očitno škodi tudi bosanskim Hrvatom, kar se vidi skozi njihov množični odhod iz BiH.

Številni drugi analitiki, ki govorijo o odnosih med Hrvaško in BiH, opozarjajo, da Hrvaška izkorišča nestabilno politično situacijo v BiH in pod pretvezo dobrososedskih odnosov Bosni in Hercegovini povzroča tudi ekonomsko škodo. BiH s Hrvaško ustvarja največjo blagovno menjavo, vendar je uvoz v BiH iz Hrvaške za približno 50 odstotkov večji kot izvoz.

Tudi skoraj tri desetletja po razpadu Jugoslavije Hrvaška Bosni in Hercegovini ni vrnila nepremičnin, ki so ji pripadale ob razpadu skupne države, medtem ko je BiH do hrvaške države poravnala te obveznosti. Ocenjuje se, da v Hrvaški ležijo nepremičnine Bosne in Hercegovine v vrednosti več sto milijonov evrov. V veliki meri gre za hotele in zgradbe vojno uničenih bosanskih podjetij.

Hrvaška blokira pravice Bosne in Hercegovine do Luke Šibenik, pod nerazjasnjenimi okoliščinami so izginile bencinske črpalke Energopetrola na območju Hrvaške, hrvaška INA je na sumljiv način kupila naftnega giganta Energopetrol v BiH.

Gradnjo akumulacijskega Buškega jezera so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja skupaj izvedle takratne oblasti Hrvaške in BiH, pri čemer je bila v občini na Hrvaškem zgrajena hidroelektrarna Orlovac, medtem ko je bila v BiH, na območju občin Tomislavgrad in Livno, zgrajena akumulacija. Hrvaška elektroprivreda (HEP) na ime proizvodnje električne energije preko HE Orlovac že leta izčrpava milijone, medtem ko občini Tomislavgrad in Livno v BiH to največje umetno jezero v Evropi daje le drobtinice.

Nadalje, samo skozi verigo trgovin Konzum Hrvaška vsako leto iz Bosne in Hercegovine izsesa na stotine milijonov KM. Bosna in Hercegovina nima nobene trgovske verige na Hrvaškem. Tu so še nekatera druga vprašanja, s katerimi Hrvaška obremenjuje BiH. Zadnja obremenitev je gradnja Pelješkega mostu v Malostonskem zalivu, s katerim želi Hrvaška povezati del Herceško-neretvanske županije s preostalim kopnim. Čeprav bi Pelješki most pomenil blokado Bosne in Hercegovine do odprtega morja, hrvaška vlada napoveduje, da ne bo odstopila od gradnje mostu.