Od džamije ni države, od sevdaha ni sistema: Bosanski vodnik za rešitev

Piše: Mustafa Cerić

V enem briljantnem trenutku miselnega dosega je na intelektualnem nebu Bosne in Hercegovine zablestel še en dragulj sodobne modrosti: "Ne bo odhod v džamije rešil države niti rešil Bosne", je rekel profesor Husnija Kamberović in ostal živ. Gromoglasno, rezolutno, pogumno kot partizan v knjižnici. Morda je celo pomislil, da bo s temi besedami prebudil narod iz večstoletnega sna, kot bi rekel drugi klasik. Kajti kako ne: vse, kar je bilo treba povedati o obstoju države - se stlači v en stavek, in to tistega, ki izključuje džamije. Kako elegantno. Kako akademsko. Kako evropsko.

Zdaj pa postavimo to logično: če džamije ne bodo rešile države, jo bodo potem rešili - trgovski centri? Karl Marx? Parkirišče pri SCC? Ali morda sezonski popusti v JYSK-u? Če vera ni dobra, pa tudi nevera ni v ceni, bi morda morali kolektivno preiti na sodobno religijo - management?

Gospod Kamberović, ta skromni apostol trezne pameti in odmerjene distance, nas pogumno opominja, da problem države ni v moralni puščobi, ampak, jasno, v prekomernem moljenju. Kajti ve se: takoj ko nekdo moli opoldanski namaz, samodejno ruši institucije. Džemat - to je nov politični kartel. Kot Dodik, ampak v copatah.

Ne smemo seveda pozabiti niti globljega sporočila te izjave. Ni le pripomba, ampak manifest. Manifest novega bosanskega razsvetljenstva, ki jasno pravi: "Vi ste problem, ker molite, ne pa ker vas kradejo." Kajti očitno, ko izginejo džamije - evo institucij! Ko se ukinejo bajrami - se začne reforma pravosodja. Ko se abdesti kolektivno prepovejo - se začne investicijski bum.
Kako tega nihče prej ni dojel?

V tem čudovitem novem svetu, da bi rešili Bosno, se je treba odreči vsemu bosanskemu. Ne bo džamija, ne bodo niti ćevapi, ne bo niti Mehmedalija Mak. Treba je morda narediti nekakšen liberalno-ateistični kurikulum: "Kako ljubiti Bosno brez enega samega Bosanca." Modul 1: "Dekonstrukcija džamije kot političnega entiteta"; Modul 2: "Kritično petje himne brez besedila"; Modul 3: "EU integracije kot verski obred".

Kajti, veste, rešitev Bosne ni v molitvi, ni v veri, ni v ljudstvu, ni v jeziku, niti v zgodovini - je v nečem višjem. Nečem abstraktnem. Nečem, kar bo rekel Berlin, nato prenesel Sarajevo Times, nato pa sporočila Delegacija EU ob brezplačnih kanapejih.

In medtem ko ljudstvo potiska vozičke po Bingo marketu, poskušajoč rešiti državo skozi znižanja in DDV, intelektualci, kot je Kamberović, neumorno bedijo nad resnico. Oni vedo: ne sme se moliti. Treba je moliti, da nihče drug ne moli.

Kajti, da parafraziramo drugega filozofa, ki ni hodil v džamijo, a je vedel nekaj o ironiji - če ničesar ne rešimo, bomo vsaj vedeli, koga kriviti.

Bajram Šerif Mubarek Olsun!

Hižaslav - da nam hiža bosanska vedno bo v milosti Najvišjega ob bosanskem ezanu! Amin!