Piše: Armin Sijamić
V ponedeljek so poljske oblasti sestrile dron, ki je letel nad vladnim kompleksom v Varšavi. Ta incident je eden od številnih, za katere nekateri trdijo, da jih NATO vodi v vojno z Rusijo.
Marca 2022, približno tri tedne po začetku ruske agresije na Ukrajino, se je v Zagrebu ponesrečil star brezpilotni letalnik sovjetske izdelave. Po začetnih ugibanjih, da gre za raketni napad na Hrvaško, članico Nata, je javnost izvedela, da gre za star letalnik Tupoljev Tu-141 skromnih zmogljivosti.
Na srečo v Zagrebu ni bilo žrtev. Vendar pa je dogodek odprl številna vprašanja in spodbudil strahove, da se vojna iz Ukrajine lahko prenese na preostalo Evropo, čeprav si tega nobena stran ne želi.
Prve novice so nakazovale, da gre za ruski dron in da Moskva stoji za napadom. Rusija je trdila, da to ni res in da nima interesa napadati Zagreb, ter obtožila Ukrajino, da stoji za napadom. Moskva je med drugim trdila, da ruska vojska teh sistemov ne uporablja več.
Zahod je sprva iskal krivca. Mnogi so najprej obtožili Moskvo, nato pa je v strokovni javnosti prevladalo mnenje, da Rusija drona ni izstrelila, saj doseg starega ruskega letalnika jasno nakazuje, da je lahko bil izstreljen le s teritorija, ki ga nadzorujejo ukrajinske sile.
Hrvaške oblasti in Nato so sprožile tudi uradno preiskavo, vendar rezultati javnosti niso bili sporočeni.
Poljska vojska
Kaj počne Nato?
Incident v Zagrebu je nekatere na Hrvaškem razjezil. Spraševali so se, kaj je Nato počel petdeset minut, kolikor je staremu letalniku potovalo do hrvaške prestolnice, in kako je mogoče, da v tem času nista reagirali Romunija in Madžarska – obe članici te zveze.
Tri leta in pol kasneje takšno vprašanje ni bilo postavljeno na Poljskem. Poljske in zavezniške sile so prejšnji teden, v noči s torka na sredo, sestrile devetnajst ruskih dronov, ki so prihajali iz smeri Ukrajine. Rusija je tudi tokrat trdila, da ni odgovorna za incident in da droni nimajo dosega do poljskega ozemlja, nato pa je dejala, da so droni zaradi ukrajinskega elektronskega motenja zgrešili cilj. To je bil prvi primer, ko so članice Nata streljale zaradi vojne v Ukrajini.
Nekaj dni kasneje, v soboto, Romunija prijavi vdor ruskih dronov v njen zračni prostor.
Tri dni kasneje je Poljska ponovno vklopila alarme. Dron je bil sestreljen nad vladnimi zgradbami v središču Varšave. Premier Donald Tusk je dodal, da so zaradi tega dejanja aretirali dva državljana Belorusije. Kasneje so poljske oblasti sporočile, da so Belorusi, ki so upravljali letalnik, »ujeti pri dejanju«.
To, da so zavezniki bolje pripravljeni na incidente na Poljskem kot na Hrvaškem, ni presenečenje. Poleg tega, da je od incidenta v Zagrebu minilo veliko časa, zato so se zavezniki od takrat lahko kaj naučili, je Poljska neprimerljivo bolje zaščitena kot Hrvaška. Strateški pomen Poljske za ameriško politiko v vzhodni Evropi pomeni tudi večjo varnost.
Poleg tega se Poljska že leta razvija v vojaško in politično silo po hitrem gospodarskem razvoju. Varšava ne zaupa Moskvi, vendar pa ne stavi vsega na zaveznike. Poljska vlada se že dolgo pripravlja na moreč spopad z Belorusijo in Rusijo ter brani svojo pravico do vodenja politike, ki bo preprečila, da bi ta država ponovno padla pod rusko oblast.
Evropske skrbi
Ta dva dogodka na Poljskem sta ponovno pokazala, kako blizu je Evropa spopadu. Če bo v kakšnem prihodnjem incidentu na katerikoli strani meje in ne glede na to, kdo stoji za njim, prišlo do žrtev ali uničenja ali poškodovanja strateško pomembnih objektov, bo prihodnost celine lahko odvisna od le nekaj ljudi, ki bodo tisti dan na svojih delovnih mestih.
Čeprav to spominja na napetost hladne vojne, bi lahko stvari bile drugačne, podobno kot se skoraj dve leti dogaja na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael in njegovi sovražniki izvajajo natančne napade na posameznike in objekte, nasprotna stran pa se v odgovor zadovolji z enakimi napadi.
Da je takšna možnost realna in da za napadi ni nujno, da stojijo države, je Avstriji postalo jasno v začetku leta 2023, po vrsti dogodkov v zvezi z Ukrajino in Iranom. Tistih dni so ostanki rakete ubili civilista na Poljskem, Moldavija je ostala brez električne energije, v Zagrebu je padel brezpilotni letalnik, iransko tovarno orožja pa so napadli trije majhni droni.
Zato so nekateri opozarjali, da bi podobni napadi v državah članicah Nata, Rusiji in Belorusiji lahko vodili do nenadzorovanih reakcij. Drugi pa opozarjajo, da je treba potegniti »rdeče črte« in ne dovoliti, da se nasprotnik izogne posledicam, oziroma mu preprečiti nadaljevanje politike, ki temelji na sili. Tusk je nedavno dejal, da je Evropa »najbližje od druge svetovne vojne odprtemu spopadu«.
Evropejce skrbi tudi politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki občasno spreminja stališče do Rusije, medtem ko poskuša Kijev prisiliti k popuščanju, ki bi vodilo do konca vojne v Ukrajini. Zadnje dni Trump od evropskih zaveznikov zahteva, naj prenehajo kupovati rusko nafto, naj uvedejo carine na Kitajsko in sporoča, da bo on nato uvedel še strožje sankcije Moskvi. Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA pri Varnostnem svetu Združenih narodov Doroty Shea je po vdoru dronov na Poljsko dejala, da bo njena država »branila vsak centimeter ozemlja Nata«.
Trump je v kratkem času prisilil Evropejce, da izpolnijo obveznosti članstva v Natu in namenijo dva odstotka svojega BDP-ja za obrambo. Tu se ni končalo. Evropejci so se zavezali, da bodo do leta 2035 namenili pet odstotkov svojega BDP-ja za obrambo, kar bo pomenilo kopičenje najsodobnejšega orožja po celotni celini.
Poljska se zdi pripravljena na scenarij poslabšanja transatlantskih odnosov, če se jih že ne da vrniti v obdobje pred Trumpovo vrnitvijo v Belo hišo. Varšava že leta zagovarja idejo, da bi se članice Nata še bolj oborožile, njeni izvoljeni predstavniki ponavljajo, da so strateške vezi z Washingtonom, ne glede na morebitne ideološke in druge razlike, prednostne in da se nikakor ne sme zaupati Rusiji, ki vedno uporabi silo, kadar ji je ponujena priložnost.
Pripravljenost in odločnost Poljske, da se brani pred ruskimi ali katerimikoli napadi, je bila še enkrat pokazana, kar zagotovo ne veseli Moskve. Odločnost Poljske, da odgovori na grožnje iz Rusije, je na Zahodu odprla vprašanje, kaj če Varšava aktivira 5. člen o kolektivni obrambi Nata. Po incidentu z droni prejšnji teden je Nato sprožil operacijo »Vzhodna straža«, kar pomeni, da bo ob mejah z Rusijo, Belorusijo in Ukrajino napotil še več vojakov in še več opreme.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
