Od Daytna do Bruslja: Skupno delo za stabilno in demokratično Bosno in Hercegovino

Piše: Josep Borrell, visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednik Evropske komisije

Pred 25 leti je Daytonski mirovni sporazum končal najbolj krvavo vojno v Evropi po drugi svetovni vojni. Uničujoč spopad, ki je privedel do genocida, več kot 100.000 smrtnih žrtev in več kot milijon beguncev. Spomini na to vojno v samem srcu naše celine bodo za vedno ostali z nami.

Če se ozremo na zadnjih 25 let, je bil nedvomno dosežen velik napredek pri gradnji stabilne in demokratične Bosne in Hercegovine. A pot še ni končana. Ostaja še veliko trdega dela, da bi zagotovili, da lahko vsi državljani Bosne in Hercegovine z zaupanjem gledajo v bolj uspešno prihodnost, ki temelji na jasni politični perspektivi: integraciji v EU.

Zgodovina Bosne in Hercegovine je evropska, prihodnost države in celotnega Zahodnega Balkana pa je v Evropski uniji. Petindvajseta obletnica Daytonskega mirovnega sporazuma je pomemben trenutek, ki bi moral spodbuditi politično vodstvo in domače institucije k prehodu od struktur, ki so končale spopad, k načelom, ki pospešujejo napredek vseh državljanov. Z drugimi besedami, k prehodu od Daytna do Bruslja.

Danes ni dvoma, da je prihodnost Bosne in Hercegovine v Evropski uniji. Z mnenjem Evropske komisije o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v EU, ki ga je Svet sprejel decembra lani, imajo oblasti v državi pred seboj jasen načrt reform, ki jih morajo izvesti za napredek na evropski poti, vključno z ustavnimi reformami.

Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa oblikujemo prihodnost – skupaj. Evropske integracije so edini in najpomembnejši cilj – s približno 80-odstotno podporo državljanov BiH – okoli katerega so usklajene politične stranke v BiH in širša javnost. Zaradi pomanjkanja jasne pozitivne vizije za prihodnost mladi, od katerih nekateri še niso bili rojeni, ko je bil podpisan Daytonski mirovni sporazum, že leta zapuščajo Bosno in Hercegovino, da bi drugje poiskali svoje boljše jutri. Proces evropskih integracij in spremljajoče reforme morda ne bodo prepričali vseh, da ostanejo v državi, bodo pa zagotovo pomagali pri trajni utrditvi miru in blaginje.

Evropska unija je že zdaj vodilni gospodarski in politični partner BiH, od nedavna tudi v boju proti COVID-19 in socialno-ekonomskem okrevanju po posledicah pandemije. Zdaj delamo na uresničitvi Ekonomskega in investicijskega načrta, ki je brez primere, ter Zelene agende, s čimer postavljamo temelje za Zahodni Balkan, ki je bolje povezan, bolj zelen in z rastjo, usmerjeno k ljudem.

Mlade generacije kjerkoli na svetu, vključno z Bosno in Hercegovino, od voditeljev pričakujejo, da bodo delali na podnebnih spremembah, pripravi načrtov za trajnostno rast in digitalno povezan svet. Želijo si izobrazbe, ki jim bo omogočila uspeti v življenju, ob uresničevanju polnega potenciala v svoji državi. Bosna in Hercegovina potrebuje nove ideje in prispevke mladih. Njihov svet ne bi smel biti omejen. Mladi imajo pravico do samoodločbe, odraščanja brez predsodkov in samostojnega oblikovanja lastne prihodnosti.

Napredek Bosne in Hercegovine na evropski poti mora spremljati tudi resnična sprava. Politični akterji bi morali slediti zgledu, kako živi večina v Bosni in Hercegovini, kot dobri sosedje, sodelavci in prijatelji, ter aktivno promovirati sožitje. Ne glede na retoriko delitev, ki je prevladujoče prisotna v medijih in političnem diskurzu, je očitno, da je tisto, kar povezuje ljudi v Bosni in Hercegovini, daleč močnejše od tistega, kar jih deli.

S svojo kulturno, etnično in versko raznolikostjo je Bosna in Hercegovina tradicionalno „združena v raznolikosti“, prav tako kot Evropska unija. Vojna je to raznolikost brutalno porušila, a je ni uničila – Bosna in Hercegovina ostaja kulturno bogata in raznolika evropska država.

Zaradi preteklosti, a predvsem zaradi prihodnosti te čudovite države in njenih ljudi, je nesprejemljiva uporaba vnetljive retorike, zgodovinskega revizionizma in poveličevanja vojnih zločincev. Tema vojne v Evropi naj ostane v zgodovinskih knjigah. Iz njih se učimo in spoštujemo dejstva, osredotočajoč se na gradnjo trajnega miru in družbe, ki temelji na demokraciji, vladavini prava, enakosti, nediskriminaciji in popolni zaščiti človekovih pravic.

Ljudje v Bosni in Hercegovini to zahtevajo. Pri teh prizadevanjih lahko računajo na podporo Evropske unije, pri čemer je uresničitev teh teženj v njihovih rokah.