Od Bildta do Sattlerja: Pot reformne megle

Piše: Rasim Belko

---

Evropska pot Bosne in Hercegovine se je spremenila v avtocesto trpljenja in spopadov. Pot, ki vodi v splošno razgradnjo družbeno-političnega bitja BiH. Namesto poti boljših vrednot, demokracije in razvoja gremo po napačni poti nazaj v stoletja, ki so za nami.

Začeli pa smo stali. Nazadovali smo namesto, da bi šli naprej.

Krivcev je veliko. Neizogibni v krivdi so domači kvazi politiki in lažni voditelji, v resnici pa plemenski voditelji treh etničnih skupin, bolj podobni kot dvojčka, a z vcepljenim mentalitetom plemena, kot da so z različnih koncev sveta, zato se drug drugega bojijo, drug drugega sovražijo...

Največji krivci pa so tisti, ki se nam predstavljajo kot prinašalci boljšega in normalnega jutrišnjega dne. V resnici pa so nam prinesli vsakršen kaos, nas zamrznili v času in prostoru. Poigravajo se z našo državo in posamezno usodo vsakega posameznika.

Reformirali so nas in državo od slabega k še slabšemu. Potratili so milijone in bilijone, rezultat pa je še vedno nestabilna in neurejena država, bolj oddaljena od Evropske unije kot Sonce od Zemlje.

Stari ljudski pregovor pravi: »En lažni prijatelj ti lahko povzroči več škode kot pet sovražnikov.«

V bosanskohercegovinski resničnosti se je zgodilo prav to. Škode na pretek, dobrega pa niti za vzorec.

Naši prijatelji, v resnici pa namestniki raznoraznih, večinoma za nas slabih načrtov, so nam krojili in prekrajali usodo. Prekrajajo jo še danes.

V času od »odprtja« evropske poti naše države se izmenjujejo krize in težave. Politične in vse druge. Najrazvitejša veja gospodarstva je kriminal in korupcija. Ostale so na izdisaju ali pa so že izdihnile.

Kdo se danes spomni Wilfrieda Martinsa, predsednika nekakšne Komisije za reformo policije v BiH, ustanovljene poleti 2004. Ta komisija je imela rok do konca leta 2004, da zaključi delo, reformira in združi policijske strukture v BiH.

Reforma je bila neuspešna. Reformatorji so se zaposlili drugje, policijske strukture v BiH pa še vedno kot vojske z različnimi zastavami.

To je bil eden od pogojev iz Študije izvedljivosti Evropske komisije. Pogoji pa so tudi na drugih področjih bh. družbe na pretek.

Se spomnite zgodbe o mehanizmu koordinacije. Tudi tu so nas evropski »prijatelji« izigrali, iz države BiH so naredili skupino podsistemov, v katerih nihče nikogar ne mara. Kaj imamo danes od tega

Mehanizma in ali sploh kdo ve, da obstaja, je veliko vprašanje. Delali so evropski nadri strokovnjaki tudi druge reforme, trošili in razmetavali denar evropskih davkoplačevalcev po vsej BiH, od boja proti korupciji do boja za okolje.

V Bosni in Hercegovini pa vseskozi uspevata le korupcija in cvetje.

Od priložnosti do priložnosti se evropska politika v Bosni in Hercegovini in do nje spreminja. Takšna politika je prikimala Draganu Čoviću, nekdanjemu upravitelju taborišča, danes promotorju zločinskih vrednot in častilcu zločinskih paradržavnih tvorb, da v imenu BiH vloži Zahtevo za članstvo v EU. Nevidena lakrdija. Človek, ki predstavlja vse nasprotje evropskih vrednot, je danes, zahvaljujoč politiki Evropske unije, promotor takšnih vrednot.

Vsega, česar se je EU v BiH dotaknila, je končalo na smetišču zgodovine. Težko je najti katero koli področje, na katerem bi jim lahko priznali, da so uspešno zaključili proces.

In danes imamo v BiH apartheid, segregacijo, diskriminacijo. Tisti, ki izvajajo apartheid in druge nesreče, so danes najbližji sodelavci in partnerji Unije in njenih predstavnikov v BiH.

Ta Unija, kot tudi njene članice, za relevantne partnerje jemlje osebe, obsedene s kriminalom, in tiste, ki so vpisane na ameriško črno knjigo.
In ali je potem še potreba govoriti o namenih in smereh delovanja evropske diplomacije v BiH.

Čas je, da sprožimo nov tečaj. Dovolj je prodajanja reformne megle. Od Bildta do Sattlerja.