Od 1. januarja nov Zakon o finančnem poslovanju: Vsa plačila izvesti v roku 30 dni

Zakon o finančnem poslovanju, ki ga je Parlament FBiH sprejel julija, se bo začel uporabljati od 1. januarja 2017. Vlada FBiH meni, da bi se z uveljavitvijo tega zakona morala zmanjšati nelikvidnost podjetij v FBiH in da bi se uvedel red pri izvrševanju denarnih obveznosti, piše Patria.

Zakon o finančnem poslovanju velja za vse pravne osebe, ki opravljajo dejavnosti z namenom pridobivanja dobička, v skladu s predpisi o gospodarskih družbah, pa tudi za fizične osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost.

Novi zakon namreč nalaga, da mora uprava vsakega podjetja v natančno določenem roku sprejeti določene ukrepe v primeru neustreznosti kapitala. Neustreznost kapitala nastane v gospodarski družbi, če je na dan sestavljanja finančnih poročil izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

Poenostavljeno, za gospodarsko družbo z osnovnim kapitalom 2.000 KM bo vsaka izguba, večja od 1.000 KM, povzročila neustreznost kapitala. Globa, če uprava ne izvede predpisanih ukrepov, ko je kapital postal neustrezen, znaša od 1.500 do 3.000 KM. Cilj teh določb je preprečevanje nepokrivanja in kopičenja izgub iz leta v leto.

V primeru, ko je kapital družbe postal neustrezen, je uprava dolžna v osmih dneh analizirati vzroke za nastanek neustreznosti kapitala in predlagati ukrepe, potrebne za doseganje ustreznosti kapitala, ter jih predložiti nadzornemu odboru, ki je dolžan dati mnenje v osmih dneh od prejema.

Nadalje je uprava dolžna začeti izvajati ukrepe, ki so v njeni pristojnosti (iskanje ustreznih virov financiranja) in za katere je dobila soglasje nadzornega odbora. Nadzorni odbor takoj skliče skupščino družbe in predlaga izvedbo ukrepov, potrebnih za doseganje ustreznosti kapitala (npr. zmanjšanje osnovnega kapitala družbe za pokrivanje nepokritih izgub). Posebne spremembe se nanašajo na roke plačil in uvedbo sankcij za njihovo kršitev.

Tako je določeno, da je rok za plačilo 30 dni, če ni posebej dogovorjen med dvema strankama. Stranki lahko dogovorita rok plačila do 60 dni, če pa dogovorita daljši rok plačila, ki nikakor ne sme biti daljši od 360 dni, je dolžnik dolžan upniku izdati nepreklicno bančno garancijo, unovčljivo na poziv brez ugovora, ali avaliran menico.

Posebna novost Zakona o finančnem poslovanju je uvedba sankcij za tiste, ki kršijo roke plačila. Do sedaj ste, če vam je stranka ali kupec zavrnil plačilo storitve ali blaga, lahko sprožili pravdni postopek pred pristojnim sodiščem. Novi zakon določa, da lahko inšpektorji Davčne uprave kaznujejo dolžnika, ki krši roke plačila. Tako je predvidena globa za pravno osebo v primeru zamude plačil med 5.000 in 15.000 KM, odgovorna oseba v pravni osebi pa bo kaznovana z globo med 1.500 in 3.000 KM. Prav tako so predvidene globe, če pravna oseba in odgovorna oseba zavrneta sodelovanje v postopku nadzora.

Tretje področje, ki ga ureja zakon, je nelikvidnost oziroma ugotavljanje nelikvidnosti in postopanje v pogojih nelikvidnosti. Nelikvidnost je stanje, ko ni mogoče izpolniti zapadlih obveznosti. V smislu tega zakona je družba nelikvidna: če zamuja z izplačilom plače in pripadajočih obveznosti državi (davkov in prispevkov) več kot 30 dni in če zamuja z izvrševanjem kratkoročnih obveznosti, katerih znesek je večji od 20 % zneska njenih kratkoročnih obveznosti, objavljenih v finančnem poročilu za preteklo leto, več kot 60 dni.

V stanju nelikvidnosti se ne smejo opravljati nikakršna plačila, razen tistih, ki jih 18. člen zakona opredeljuje kot nujna. Izvajanje plačil, razen nujnih v stanju nelikvidnosti, se kaznuje z globo od 5.000 do 15.000 KM.

Ukrepi finančnega prestrukturiranja za ponovno vzpostavitev likvidnosti morajo biti sprejeti najkasneje v roku 60 dni od nastanka nelikvidnosti. Neprejetje ukrepov prestrukturiranja se kaznuje z globo od 5.000 do 15.000 KM.

Obračunski načini plačila: cesija, asignacija, prevzem dolga in podobno, bodo morali po uveljavitvi zakona biti evidentirani preko rednih računov. Nepoštevanje te določbe zakona se kaznuje z globo od 5.000 do 15.000 KM. – način, kako se bo to izvajalo, bo znan, ko bo davčna uprava uredila tehnični del za ta spremljanja.

Podjetja so dolžna imeti z vsemi kupci/dobavitelji sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju, kot tudi opredeljene roke plačila in ukrepe zavarovanja za neplačilo, s sklicevanjem na Zakon o finančnem poslovanju, piše Patria.