Pričakujemo dolgo in toplo poletje z občasnimi nalivi

Pripravil: Nedim Sladić, amaterski meteorolog

Z analizo dolgoročnih prognostičnih modelov ECMWF (ECMWF-Meteo France), UK Met Office, IRI, JAMSTEC, Beijing Climate Center (BCC) in JMA, je sklep vsakega izhoda nad našim območjem nadpovprečno toplo poletje, pri čemer srednja mesečna temperatura pozitivno in znatno odstopa za sezono junij-julij-avgust. V splošnem kontekstu je verjetnost odstopanja srednje mesečne temperature za navedeno sezono od večletnih povprečij, starejšega 1961-1990, zelo visoka, in zmerna (okoli 55-60 %) za novejše obdobje 1981-2010.

Seveda pričakujemo vročinske valove tudi to poletje, vendar naj bi bili nekoliko blažji v primerjavi z lanskim poletjem, ko so temperature pogosto dosegle celo 43-44 °C v senci. Kljub temu ekstremov zagotovo ne bo manjkalo niti to poletje, saj postajajo ekstremne vremenske razmere del naše vsakdanjosti in se moramo nanje navaditi. Največje temperaturno odstopanje pričakujemo julija, ko je verjetnost za pojav severnoafriških vročinskih valov največja, teh pa bo tudi avgusta, predvsem v prvi polovici meseca.

Pri delovanju takšnih toplih zračnih mas nad našim območjem pričakujemo temperature nad ali znatno nad povprečjem, vse odvisno od koncentracije toplote, ki prispe na naše območje po jugozahodni višinski smeri. Vendar to ne pomeni, da bo skozi vsa tri mesece zelo toplo. Obstajala bodo občasna in kratka obdobja, približno 2 do 4 dni, ko bodo temperature kratkotrajno v povprečju ali malo pod večletnim povprečjem, vendar ne dovolj, da bi ublažila izrazito pozitivno temperaturno anomalijo.

Signal modelov glede padavin je mešan, saj so padavine bolj kompleksen pojem za določitev njihove anomalije, vendar bo z nadaljnjim krepitvijo Azorske anticiklone in širjenjem njenega grebena proti vzhodu, padavin v južni Evropi manj in bolj razpršenih, kot je bilo to v večjem delu maja in prvem delu junija, ki so zaradi močne anticiklone nad severno Evropo povzročile tako imenovani „north-south split“, zato bo poletje tudi bolj sušno od povprečja, še bolj sušno pa bo v drugi polovici poletja (od sredine julija proti septembru), ko se pričakujejo tudi daljša obdobja bolj suhega vremena.

Poletje naj bi bilo na splošno bolj anticiklonsko (stabilno) kot ciklonsko (nestabilno), globokih ciklon pa ne pričakujemo, medtem ko so občasne plitve ali, bolj verjetno, višinske ciklone bolj verjetne, vendar bo njihovo zadrževanje kratkotrajno. Padavine bodo izključno v obliki nalivov, kot se za toplejši del leta spodobi.

VZROKI NESTABILNOSTI VREMENA MAJA

Čeprav v zadnjih dvajsetih dneh v Bosni in Hercegovini, pa tudi na splošno v sosednjih državah, pogosto lahko preberemo vsebine, povezane z nevihtami, to vendarle ni nenavadna situacija za ta čas leta, saj prav glavni maksimum padavin v Bosni in Hercegovini dosežemo maja in v prvem delu junija, ki ju povzroča okrepljena ciklonska aktivnost nad našimi območji in Sredozemljem, drugi pa v oktobru. Tokrat je razlog za nestabilnost tako imenovani „North-South split“. „North-South split“ je pojem, ki ga meteorologi pogosto uporabljajo, ko nad Skandinavijo in velikim delom Združenega kraljestva prevladuje močno polje anticiklone in povzroča stabilne vremenske razmere, medtem ko je južna Evropa hkrati pod pogostimi vdori vlažnega in nestabilnega zraka, ki se čez Atlantik prebijajo v Sredozemlje. Zračni tok (Jet Stream) je imel skozi maj tako imenovano „cepitev“, zato se je veliko energije ločilo v dva kraka, pri čemer se eden usmerja proti severu, drugi pa proti južni Evropi.

Z zelo toplim in, letos na splošno gledano, nadpovprečno toplim Sredozemljem, kot je bilo redko zabeleženo v preteklosti, ter z nadpovprečno visokimi temperaturami zraka, ki obstajajo že od začetka aprila nad večjim delom Evrope, je v višinski plasti veliko izhlapevanja in vlage ter potencialne energije, ki lahko zelo lahko povzroči močne (intenzivne) lokalne nevihte, katerih razvoj oblakov je vertikalen in tip oblaka je pogosto stožčast, tako imenovani kumulonimbus (Cb), ki lahko doseže tudi več kilometrov višine, čemur smo bili priča 28. maja, ko se je nad Sarajevo v kratkem času zlilo 57 litrov dežja, kar je nekaj več kot polovica majske povprečne količine padavin. Prav tako je razlog za intenzivne padavine močna konvekcija, ki povzroča povečan intenzitet padavin (konvektivne padavine).

Vendar pa je nenavadno to, da nad Bosno in Hercegovino že cel maj ni kakšne pomembnejše ciklonske aktivnosti, ki bi povzročila nestabilne vremenske razmere za daljše obdobje, zato se padavine kažejo le v obliki nalivov dežja, celo kljub dejstvu, da se nahajamo v območju srednjega, enakomernega ali rahlo povišanega zračnega tlaka (1015 hPa). Situacija se še naprej ne bo spreminjala, torej se bo nadaljevalo obdobje nestabilnega vremena z lokalnimi nalivi in nevihtami v drugem delu dneva.

Namig za stabilizacijo pa bo obstajal, saj naj bi se precej dolgotrajna anticiklona nad severno Evropo postopoma in končno oslabila proti sredini junija, kar bi omogočilo ciklonske aktivnosti, spremenilo celoten tok zračnega toka v čisto ravno, zonsko usmeritev, z zahoda Evrope pa naj bi se krepila Azorska anticiklona, ki bi umirila nemirno Sredozemlje s povišanim zračnim tlakom. Takšen trend bi lahko na Balkanu pričakovali šele konec junija. Na splošno pa bo junij, kljub večji količini padavin, precej soparen in topel mesec z znatno pozitivno temperaturno anomalijo.

Še eno poletje, za katerega lahko odkrito rečem, da bo dovolj, da bo v globalu dobil klimatološko oceno „zelo toplo“ ali celo tisto običajno za pretekla poletja – „ekstremno toplo“.